zaustáviti -im
dovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost kdo/kaj za kratek čas ustaviti koga/kaj
neobvezna vezljivostkomu/čemu
sredi česa
na/v/pri kom/čem
pred/nad/pod/za čim
kje
na/v/pri kom/čem
pred/nad/pod/za čim
kje
družljivosts čim
kako
kako
/Mimogrede/ je (na stopnišču) zaustavil soseda.
Reševalec (ji) je (na vratu) zaustavil kri.
Govornika so zaustavili /s ploskanjem/.
Reševalec (ji) je (na vratu) zaustavil kri.
Govornika so zaustavili /s ploskanjem/.
PRIMERJAJ: zadržáti
Dostopnost