žalostíti -ím
nedovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost kdo/kaj delati koga/kaj žalostn-o/-ega
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostkot kdo/kaj
brez/zaradi česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod kom/čim
kako/koliko/zakaj
brez/zaradi česa
kljub komu/čemu
za koga/kaj
v/pri/ob/na kom/čem
s/med/pod kom/čim
kako/koliko/zakaj
Otežuje ga /z očitki/.
Pogled na uničene gozdove človeka /kot tudi okoljsko osveščeno bitje/ žalosti.
Žalostijo si življenje.
/Praviloma/ (vsakemu) žalosti življenje.
Pogled na uničene gozdove človeka /kot tudi okoljsko osveščeno bitje/ žalosti.
Žalostijo si življenje.
/Praviloma/ (vsakemu) žalosti življenje.
PRIMERJAJ: greníti, onesrečeváti, oteževáti
Dostopnost