Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
afín -a -o prid. (ȋ)
geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki
    afíno prisl.:
    afino povezane tvorbe
Pravopis
afín -a -o (ȋ) geom. ~a povezava geometrijskih tvorb
afínost -i ž, pojm. (ȋ) geom.
Vorenc
afinic gl. afinjec 
SSKJ²
afinitéta -e ž (ẹ̑)
1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ 
geom. lastnost afino povezanih tvorb
Pravopis
afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika
Celotno geslo Sinonimni
afinitéta -e ž
kem. sila, ki veže atome v molekule
SINONIMI:
kem. afinitetna sila
GLEJ ŠE SINONIM: afinost, nagnjenje
Celotno geslo Etimološki
afinitẹ̑ta -e ž
Farmacija
afinitéta -e ž
SSKJ²
afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila
Pravopis
afinitéten -tna -o (ẹ̑) podoben, soroden: ne biti ~
afinitétni -a -o (ẹ̑) kem. ~a sila
afinitétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Celotno geslo Etimološki
afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta
Farmacija
afinitétna heterogénost -e -i ž
Farmacija
afinitétna kromatografíja -e -e ž
Celotno geslo Sinonimni
afinitétni -a -o prid.
GLEJ ŠE: afiniteta
Celotno geslo Etimološki
áfinja – glej áfna
Pleteršnik
áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
Celotno geslo Pohlin
afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Hipolit
afinja (afenja, afinja) samostalnik ženskega spola
Vorenc
afinja žF4, resimus, -a, -umklukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -aeena affina; ſimius, -ÿene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingosene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
Svetokriški
afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.
Število zadetkov: 668872