Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
alkimíja -e ž (ȋ)
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
Pravopis
alkimíja -e ž, pojm. (ȋ) razširjenost ~e v srednjem veku; poud. ~ ustvarjanja |skrivnostnost|
Celotno geslo Etimološki
alkimȋja -e ž
Farmacija
alkimíja -e ž
Svetokriški
alkim(ij)a -e ž alkimija: pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’
SSKJ²
alkimíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed
Pravopis
alkimíst -a m, člov. (ȋ)
alkimístka -e ž, člov. (ȋ)
Celotno geslo Etimološki
alkimȋst – glej alkimȋja
Hipolit
alkimist samostalnik moškega spola
Svetokriški
alkimist -a m alkimist: vejm, de Alchimiſti im. mn. pravi, de Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine, inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) ← it. alchimista; → alkim(ij)a
SSKJ²
alkimístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje
Celotno geslo Etimološki
alkimístičen – glej alkimȋja
Svetokriški
Alkimus m osebno lastno ime Alkim: Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.
Zadrečki
alko m
Pravopis
álko.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |alkohol| álkotést
SSKJ²
alkohól -a m (ọ̑)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Pravopis
alkohól -a m, snov. (ọ̑) vzdržati se ~a; raztopiti v ~u; kem. etilni ~ etanol; metilni ~ metanol
Celotno geslo Etimološki
alkohọ̑l -a m
Pleteršnik
alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
Gasilstvo
alkohól -a m
Število zadetkov: 579086