Fran

žugajoč [žugajó?č] pridevnik

žugajoč, grozeč, preteč, svareč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žugajoč deležnik

PRIMERJAJ: žugati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žugáłən, -łna, adj. drohend, Droh-, Cig., Jan.; žugȃłnọ pismo, der Drohbrief, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žugan ► žȕgan – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žúganje -a s

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024

žúganje, n. das Drohen, die Drohung.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žuganje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žuganje s, F3, intentatio, s'gori vsdignênimi perſti pritenîe, ali ṡhuganîe; minae, -arum, pritéṡhi, ṡhuganîa, priténîa; minatio, pritenîe, ṡhuganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žuganje s žuganje, grožnja: zhudnu, inu neushlishanu je tu shugajne im. ed. inu shtrajfinga, Katero hozhe Bug zhes taistu greshnu mestu poslati (I/2, 111)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žuganje sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žúgati -am nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024

žūgati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žugati [žúgati ž?gam] nedovršni glagol

zamahovati z iztegnjenim kazalcem v svarilo; žugati; pretiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žugati glagol

PRIMERJAJ: žugajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žugati nedov., F4, intentare, prititi, ſe groṡiti, ṡhugati, napeti, napîniati; minari, ṡhugati, pritéti, ṡapritéti, ſe groṡiti; minitabundus, -a, -um, kateri prity, ṡhuga; minitari, minari, ṡhugati, pritéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žugati -am nedov. žugati, groziti, pretiti: Bug s'trashno ſhtimo sazhne shugat nedol. ǀ Ti O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish, nam shugash 2. ed. ǀ S. Duh sfarij, inu ijm shuga 3. ed. rekozh ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat, inu shugaio 3. mn. tebe v'jetie poſtavit ǀ Bug ozha je shugal del. ed. m Ierusalemu s'Kusi Preroka ſaphonia rekozh ǀ ſo y shugali del. mn. m ty Ajdy de jo bodo neusmilenu martrali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žugati glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žugati

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.