Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

SSKJ²
udíniti se -im se dov. (ī ȋ)
slabš., z dajalnikom začeti pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udiniti se tujcem
Črnovrški
udiniti se
Pleteršnik
udȋnj, m. das Geding, Mur.; u. storiti z delavci, Ev. (Rok.); na udinj delati, SlN.
Celotno geslo Pohlin
udinj [ud?nj] samostalnik moškega spola
  1. plačilo za delo
  2. najem delavca
Vorenc
udinj m, F3, conditio, -onis, ſtava, ſtán, perſtavk, naredba, verſta, vdyn, v:g: s'tem vdynom, viṡha; conventum, conventio, pogodba, vdyn, naredba, glihinga
Vorenc
udinjan del., conductus, -a, -um, vdinîan, najèt
Svetokriški
udinjan prid. dogovorjen ali prislužen: te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan tož. ed. m lon nam ſò utargali (V, 394) Prvonavedeni pomen je nastavljen skladno s prvotnim pomenom glagola, ki se ohranja še pri Kastelec-Vorencu kot vdinîati ‛ſe ṡglihati, convenire’; → udinjati se.
Celotno geslo Megiser
udinjan deležnik
SSKJ²
udínjanje -a s (í)
glagolnik od udinjati se: udinjanje pri bogatih kmetih / udinjanje režimu
Vorenc
udinjanje s, conductio, vdinanîe, najemanîe
Pravopis
udínjati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udínjanje (í) koga ~ nove hlapce |jemati v službo|; udinjati koga za kaj ~ otroke za pastirje |dajati v službo|
udínjati se -am se (í) ~ ~ pri kmetih; udinjati se za koga/kaj ~ ~ ~ domačega učitelja; slabš. udinjati se komu/čemu ~ ~ politiki |služiti|
Celotno geslo Etimološki
udȋnjati – glej udínjati se
Pleteršnik
udȋnjati, -am, vb. pf. = najeti, Mur., Cig., Št.; — iz nem. dingen.
Celotno geslo Pohlin
udinjati [ud?njati ud?njam] dovršni glagol

vzeti v službo, najeti delavca

Vorenc
udinjati dov., F4, conducere, vdinîati, najeti, najemati, perpelati, vdinôvati; convenire, v'kúp priti, ſe iſniti, vdinîati, ſe ṡglihati; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati
Celotno geslo Megiser
udinjati dvovidski glagol
SSKJ²
udínjati se -am se nedov. in dov. (í)
1. hoditi na dnino: udinjati se pri kmetih za hrano / udinjati se pri pospravljanju žita
2. opravljati priložnostno delo za plačilo: udinjati se na ladji, po hišah / udinjati se za domačega učitelja
3. slabš., z dajalnikom pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udinjati se okupatorju / udinjati se politiki
    udínjati nekdaj
    jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: ob novem letu udinjajo nove hlapce in dekle
    // dajati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: revni starši so otroke udinjali za pastirje in pestunje
Celotno geslo Etimološki
udínjati se -am se nedov. in dov.
Svetokriški
udinjati se -am se dov. udinjati se: gre prozh, inu ſe udinia 3. ed. k' enimu kramariu (III, 74) ǀ jeſt ſe nej ſim sa tu udinial del. ed. m (III, 73) ← srvnem. (zuo einem) dingen ‛udinjati se (pri kom)’, dingen ‛dogovarjati se, pogajati se, sklepati dogovor, pogodbo’
Število zadetkov: 579086