Zadetki iskanja
ugodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugoditi1: ugoditev temu človeku je nemogoča / ugoditev prošnji, zahtevi
glagolnik od ugoditi1: ugoditev temu človeku je nemogoča / ugoditev prošnji, zahtevi
ugodíti1 -ím dov., ugódil (ī í)
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen: njej ni mogoče ugoditi; težko mu je ugoditi / vse, v vsem mu ugodi / ugoditi pritožbi, prošnji ugodno jo rešiti; ugoditi otrokovi radovednosti jo potešiti; ugodil je vsaki njeni zahtevi, želji izpolnil je vsako njeno zahtevo, željo
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen: njej ni mogoče ugoditi; težko mu je ugoditi / vse, v vsem mu ugodi / ugoditi pritožbi, prošnji ugodno jo rešiti; ugoditi otrokovi radovednosti jo potešiti; ugodil je vsaki njeni zahtevi, želji izpolnil je vsako njeno zahtevo, željo
- ugodèn -êna -o:
ugodena vloga / v povedni rabi njegovi prošnji je bilo ugodeno
ugodíti2 -ím dov., ugódil (ī í)
povzročiti, da postane kaj godno: ugoditi sadje
♦ agr. ugoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
povzročiti, da postane kaj godno: ugoditi sadje
♦ agr. ugoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
ugodíti1 -ím dov. ugôdi -íte; ugódil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ otroku; ~ pritožbi |ugodno jo rešiti|; poud. ~ radovednosti |jo potešiti|
ugodíti2 -ím dov. ugódil -íla, nam. ugodít/ugodìt; drugo gl. godíti (í/ȋ í) kaj ~ sadje |narediti godno|
ugodīti -ím dov.
ugodíti, -ím, vb. pf. 1) Gefallen finden, Cig., Jan.; — wohl thun, dienen, Cig., Jan.; — 2) willfahren, zu Gefallen thun, befriedigen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), M., C., nk.; — 3) = pogoditi, treffen, Mur., Danj.-M.; u. koga s strelom, Npes.-Vraz; u. priliko, C.; u. jo, es treffen, Jan.; — errathen, C.; u. uganko, ein Räthsel lösen, C.; — u. se, gerade recht kommen, C.; ugodilo se mi je, es kam mir eben recht = prileglo se mi je, Cig.; — 4) zeitigen, reif machen, C., M.; — u. se, reif werden, C.; sadje se ugodi, das Obst liegt ab, Cig.; konoplje se ugodijo, der Hanf wird gar, fertig, Cig.
ugódje -a s (ọ̑)
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga: čutiti ugodje; veliko ugodje; občutek ugodja / čutno ugodje; duševno, telesno ugodje; estetsko ugodje / mačka prede od ugodja
// kar povzroča tako stanje: vsak si ne more privoščiti takega ugodja
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga: čutiti ugodje; veliko ugodje; občutek ugodja / čutno ugodje; duševno, telesno ugodje; estetsko ugodje / mačka prede od ugodja
// kar povzroča tako stanje: vsak si ne more privoščiti takega ugodja
ugódnik -a m (ọ̑)
star., navadno v zvezi božji ugodnik kdor živi tako, da ugaja bogu: knjiga o božjih ugodnikih; svetniki in drugi božji ugodniki
// kdor živi tako, je tak, da ugaja komu sploh: gospodarjev ugodnik
star., navadno v zvezi božji ugodnik kdor živi tako, da ugaja bogu: knjiga o božjih ugodnikih; svetniki in drugi božji ugodniki
// kdor živi tako, je tak, da ugaja komu sploh: gospodarjev ugodnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 25278
- 25279
- 25280
- 25281
- 25282
- 25283
- 25284
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086