Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
Alkibíad -a m, im. tudi Alkibíades [ija] oseb. i. (ȋ) |grški državnik in vojskovodja|
Svetokriški
Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec
SSKJ²
alkíden -dna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:
Pravopis
alkíden -dna -o (ȋ)
alkídni -a -o (ȋ) kem. ~a smola
alkídnost -i ž, pojm. (ȋ) kem.
Farmacija
alkilirajóči citostátik -ega -a m
Farmacija
alkílsulfonát -a m
SSKJ²
alkimíja -e ž (ȋ)
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
Pravopis
alkimíja -e ž, pojm. (ȋ) razširjenost ~e v srednjem veku; poud. ~ ustvarjanja |skrivnostnost|
Celotno geslo Etimološki
alkimȋja -e ž
Farmacija
alkimíja -e ž
Svetokriški
alkim(ij)a -e ž alkimija: pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’
SSKJ²
alkimíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed
Pravopis
alkimíst -a m, člov. (ȋ)
alkimístka -e ž, člov. (ȋ)
Celotno geslo Etimološki
alkimȋst – glej alkimȋja
Hipolit
alkimist samostalnik moškega spola
Svetokriški
alkimist -a m alkimist: vejm, de Alchimiſti im. mn. pravi, de Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine, inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) ← it. alchimista; → alkim(ij)a
SSKJ²
alkimístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje
Celotno geslo Etimološki
alkimístičen – glej alkimȋja
Svetokriški
Alkimus m osebno lastno ime Alkim: Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.
Zadrečki
alko m
Število zadetkov: 583556