Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
zdišan deležnik

PRIMERJAJ: zdišati se

SSKJ²
zdišati ipd. gl. izdišati ipd.
Pravopis
zdišáti -ím dov.; drugo gl. dišati (á í); gl. izdišati
Hipolit
zdišati se glagol

PRIMERJAJ: zdišan

Hipolit
zdišek samostalnik moškega spola
Hipolit
zdišljaj (zdišljej) samostalnik moškega spola
Hipolit
zdišljej samostalnik moškega spola

GLEJ: zdišljaj

Hipolit
zdivjačiti glagol
Pravopis
zdivján -a -o; bolj ~ (á) ~ pes
zdivjánost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
zdivjánost -i ž (á)
stanje zdivjanega človeka: pretirano uživanje alkohola povzroča zdivjanost
SSKJ²
zdivjáti -ám dov. (á ȃ)
1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal
// ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo
2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika
// ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi
3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka
// začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi
4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar
    zdivján -a -o:
    zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; 
prim. izdivjati se
Pravopis
zdivjáti -ám dov. zdivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Pes je zdivjal; poud. Rastline so zdivjale |začele bujno, nepravilno rasti|; zdivjati koga Vojna ~a človeka; poud. zdivjati nad kom/čim ~ ~ otroki |izraziti svojo jezo, togoto|
Celotno geslo Etimološki
zdivjáti – glej dívji
Pleteršnik
zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — (nam. vzd-).
Prekmurski
zdivjàti -ám dov. zdivjati: Vadulni; zdivjati KOJ 1833, 180; je zdivjao KM 1796, 20; Csehovje szo na teliko zdivjali KOJ 1848, 91
Celotno geslo Pohlin
zdivjati [zdivjáti zdivj?m] (vzdivjati) dovršni glagol

podivjati

Hipolit
zdivjati glagol
Besedje16
zdivjati glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Črnovrški
zdivjati
Pravopis
zdivjáti se -ám se dov. zdivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ); gl. izdivjati se
Število zadetkov: 583556