Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zdólec -ôlca [zdou̯ca] m (ọ̑ ȏ)
nar. veter, ki piha s spodnje strani, iz doline: zapihal je zdolec
Pravopis
zdólec -lca [u̯c] m z -em pojm. (ọ̑ ȏ) pokr. Zapihal je ~
Pleteršnik
zdọ̑łəc, -łca, m. der von unten, vom Thal her wehende Wind, Valj. (Rad); = spodnjak, C.; der untere Wind (opp. zgorec), Cig.; (in gewissen Gegenden) der Westwind, C., Prip.-Mik., vzhŠt.; (der Ostwind, Guts., Savinska dol.).
Besedje16
zdolenji prid. ♦ P: 1 (TR 1558)
Pravopis
zdolgočásen -a -o [u̯g]; bolj ~ (ȃ) ~ otrok
zdolgočásenost -i [u̯g] ž, pojm. (ȃ)
SSKJ²
zdolgočásenec -nca [zdou̯gočasenəc] m (ȃ) ekspr.
zdolgočasen človek: zdolgočasenci so brezvoljno postopali sem in tja
Pravopis
zdolgočáseno [u̯g] nač. prisl. (ȃ) ~ zehati
SSKJ²
zdolgočásenost -i [zdou̯gočasenost] ž (ȃ)
stanje zdolgočasenega človeka: kazati svojo zdolgočasenost; osamelost in zdolgočasenost / opisovati podeželsko zdolgočasenost
SSKJ²
zdolgočásiti -im [zdou̯gočasiti] dov. (á ȃ)
povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila; zdolgočasiti bralce
    zdolgočásiti se 
    občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi
    // s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu
    zdolgočásen -a -o
    1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba
    2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati
Pravopis
zdolgočásiti -im [u̯g] dov. -en -ena; zdolgočásenje (á ȃ) koga/kaj ~ poslušalce
zdolgočásiti se -im se [u̯g] (á ȃ) ~ ~ na koncertu; s smiselnim osebkom zdolgočasiti se komu po kom/čem Zdolgočasilo se mu je po domu
Pleteršnik
zdọ̑ljnji, adj. der untere; z. svet, die Unterwelt, Cig., Jan.
SSKJ²
zdólnji -a -e prid. (ọ̑)
star. ki leži, je nižje; spodnji: zdolnji konec vasi; zdolnja stran / zdolnji gumb se je odtrgal
Celotno geslo Pohlin
zdolnji [zd??lnji] pridevnik

spodnji, zdolnji

Hipolit
zdolnji pridevnik
Vorenc
zdolnji sam., catillus, tudi en ẛgurnî malinski kamen deil, tá ẛdulnî ſe imenuje meta
Vorenc
zdolnji (z'dolnji) prid., F5, caput rosae, tá ṡdulni knoffizh gartroṡhe; cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; pavimentum, -ti, en flaṡhter, tlá, ali s'dulni pod; sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike; sapinus, -ni, tá ṡdulni deil ene hoike, driveſſa, kateri je na knoffu
  1. najzdolnji , imus, ima, imum, nar ṡdulni, tà ſpudnî
Besedje16
zdolnji prid. ♦ P: 1 (JPo 1578)
SSKJ²
zdôlž [zdou̯ž] predl. (ȏ)
z rodilnikom vzdolž2: iti zdolž obale
Pleteršnik
zdółžiti, -im, vb. pf. verlängern, Štrek.
SSKJ²
zdóma prisl. (ọ̑)
v povedni rabi izraža odsotnost iz domače hiše, iz svojega stanovanja: pridi, ko bodo drugi zdoma; dolgo časa je bila zdoma / iskal je izgovor, da bi ostal zdoma; prim. dom
Število zadetkov: 583556