Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zdrànfati -am dov. zbuditi, prebuditi: Tvoje szvetsztvo Naj sz-támna zdranfa mené KAJ 1848, 189
zdrànfati se -am se zbuditi se: I crknejo, csi sze ze-szna zdranfajo KAJ 1870, 15
Pravopis
zdrápan -a -o; bolj ~ (á; ȃ) poud. ~a cesta |poškodovana|
zdrápanost -i ž, pojm. (á; ȃ) poud. |poškodovanost|
Pleteršnik
zdrápanica, f. ein Wandfleck, der infolge der Loslösung des Verwurfes entsteht, ogr.-C.
Prekmurski
zdrápanica -e ž odrgnina, poškodba: záto 'senszke morejo vsze zdrápanice prouti zama'süvati KOJ 1845, 40
SSKJ²
zdrápati -am in -ljem dov. (ā)
1. ekspr. poškodovati, uničiti: deževje je zdrapalo cesto
2. nar. raztrgati, scefrati: zdrapati čevlje; zdrapati si obleko
    zdrápan -a -o:
    zdrapana pot; zdrapane rjuhe
Pravopis
zdrápati -am in zdrápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite, -an -ana; zdrápanje (á; ȃ; á; ȃ) poud. kaj Deževje je zdrapalo cesto |poškodovalo|
Pleteršnik
zdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. = razdrapati, zerkratzen, zerzausen, zerfetzen.
Pleteršnik
zdrásati, -am, vb. pf. = razdrasati, zerzausen, zerreißen: zdrasan, zerlumpt, zerfetzt, C.; z. berač, Z.
Črnovrški
zdrasati
SSKJ²
zdrástiti -im dov. (á ā)
knjiž. razdražiti, razvneti: kaj te je tako zdrastilo; ob pisanju se je zelo zdrastil
Pravopis
zdrástiti -im dov. -en -ena (á; á ȃ) neobč. razdražiti, razvneti
zdrástiti se -im se (á; á ȃ) neobč. razdražiti se, razvneti se
Pleteršnik
zdrástiti, -im, vb. pf. aufreizen, Trub.
Hipolit
zdrastiti glagol
Vorenc
zdrastiti dov., proritare, ſem naprei ṡdraſtiti, ali ṡdraṡhiti
Celotno geslo Megiser
zdrastiti dovršni glagol
Besedje16
zdrastiti glag. dov. ♦ P: 2 (TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
zdráš, m. eine Art Rückenkorb zum Tragen des Düngers, C.
SSKJ²
zdràv zdráva -o prid. (ȁ ā)
1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma; ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav
// ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje
2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo
3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo
// ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem
4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja
5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave
// ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju
6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture
// ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo
7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe
● pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena
    zdrávo prisl.:
    zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak
    ●     ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno
    zdrávi -a -o sam.:
    zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave
Pravopis
zdràv zdráva -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á)
1. ~ otrok; ~ želodec; ~a hrana; ~a osebnost; knj. pog., poud. Ni ~a, če ne nagaja |Vedno nagaja|
2. ~ les; ~a rast rastlin; poud.: ~a konkurenca |poštena, spodbudna|; ~o gospodarstvo |dobro delujoče, uspešno|
zdrávi -ega m, člov. (á) ~ ne razume bolnega
zdrávost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Frazemi
zdràv Frazemi s sestavino zdràv:
bíti žív in zdràv, dobíti zdrávo bárvo, iméti zdrávo bárvo, odnêsti zdrávo kóžo, ostáti žív in zdràv, zdràv kot drèn, zdràv kot kònj, zdràv kot ríba, zdráva bárva, žív in zdràv
Število zadetkov: 583556