Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zdravítelj -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z zdravljenjem navadno brez uradno priznane medicinske izobrazbe; zdravilec: svetovno znani zdravitelji znajo vzpostavljati harmonijo tako v sebi kot v drugih; terapevt in zdravitelj / alternativni zdravitelj ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; alternativni zdravilec
Pravopis
zdravítelj -a m z -em člov. (ȋ) zdravilec
zdravíteljica -e ž, člov. (ȋ) zdravilka
zdravíteljev -a -o (ȋ)
zdravíteljičin -a -o (ȋ)
Pleteršnik
zdravȋtelj, m. der Heilkünstler, Jan.; = zdravnik, der Arzt, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
SSKJ²
zdravíteljica -e ž (ȋ)
ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem navadno brez uradno priznane medicinske izobrazbe; zdravilka: za naziv ajurvedske zdraviteljice je v Indiji potreben petletni fakultetni študij; slovi kot čudodelna zdraviteljica / alternativna zdraviteljica ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine
Pleteršnik
zdravȋteljski, adj. = zdravniški, ärztlich, Cig., C.; zdraviteljsko osebje, ärztliche Personen, DZ.
SSKJ²
zdravíteljstvo -a s (ȋ)
dejavnost zdraviteljev: ukvarjati se z zdraviteljstvom; v zdraviteljstvu uporabljajo minerale kot nosilce naravnih zemeljskih elektromagnetnih energij; metode zdraviteljstva
Pleteršnik
zdravȋtəv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Cig., Jan., C.; die Cur, Jan., C.
SSKJ²
zdráviti -im nedov. (ā ȃ)
delati, povzročati, da kdo postane zdrav: zdraviti bolnike; zdraviti živino; otroka zdravijo z antibiotiki; zdraviti se s čajem, z dieto, oblogami; zdraviti se v bolnišnici / zdraviti pljučnico; zdraviti rano; rana se dobro, hitro zdravi
● ekspr. zdraviti mačka prizadevati si odpraviti slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola; ekspr. vas še vedno zdravi vojne rane odpravlja posledice vojne; bolje je preprečevati kakor zdraviti
    zdrávljen -a -o:
    zdravljeni alkoholiki
Pravopis
zdráviti -im nedov. -èč -éča; zdrávljen -a; zdrávljenje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnike; ~ pljučnico
zdráviti se -im se (á ȃ; ȃ) ~ ~ v bolnišnici; Rana se dobro ~i
Celotno geslo Pregovori
zdraviti je sestavina izrazov
Bolje preprečiti kot zdraviti
V VARIANTI IZRAZOV: Čas celi rane
Celotno geslo Etimološki
zdráviti – glej zdrȁv
Pleteršnik
zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
Hipolit
zdraviti glagol
Svetokriški
zdraviti nedov. zdraviti: Pridigarij vener nimaio nehat s'to gorezho resnizo sdravit nedol. bolesni, inu kuge teh dush ǀ Pridigar imà s'to gorezho resnizo ſdravit nedol. ſvoje Poshlushavize (V, 22)
Besedje16
zdraviti glag. nedov. ♦ P: 1 (TAr 1562)
Črnovrški
zdraviti
Hipolit
zdraviti se glagol
Pleteršnik
zdravȋvəc, -vca, m. = zdravnik, der Arzt, C., Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zdravȋvọ, n. der Heilstoff, Jan.
SSKJ²
zdrávje -a s (ȃ)
stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma: bolnikovo zdravje se izboljšuje, krepi, slabša, vrača; uničevati, zapravljati si zdravje; ohraniti si zdravje do pozne starosti; paziti na zdravje; skrbeti za zdravje; biti, ostati pri zdravju zdrav; človek čvrstega, krepkega, rahlega, ekspr. železnega zdravja; zdravju škodljivo delo / duševno, telesno zdravje / biti slabega zdravja / kot voščilo pri pitju ali ko kdo kihne na zdravje; pren. moralno zdravje naroda
● ekspr. zdravje kar žari iz nje zelo je zdrava; ekspr. pokati od zdravja biti zelo zdrav; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava; ekspr. misliti na svoje zdravje živeti, ravnati tako, da se ne zboli; piti, trčiti na zdravje s slovesnimi besedami, z rahlim dotikom kozarca ob kozarec drugega in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; ekspr. plačati sedeče delo z zdravjem zboleti zaradi sedečega dela; dobro spanje je pol zdravja; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ rel. dušno zdravje
// stanje živega bitja, v katerem vsi življenjski procesi potekajo normalno, brez motenj: skrbeti za zdravje rastlin, živali / industrija ogroža zdravje gozdov
Število zadetkov: 583556