Zadetki iskanja
zdrénjati se -am se dov. (ẹ́)
pog. zgnesti se, zriniti se: zdrenjati se na vlak, v avtobus; zdrenjati se skozi množico k izhodu
pog. zgnesti se, zriniti se: zdrenjati se na vlak, v avtobus; zdrenjati se skozi množico k izhodu
zdrenje samostalnik srednjega spola
zdresíran zdresírana zdresírano pridevnik [zdresíran]
- 1. ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
- 1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
zdresírati zdresíram dovršni glagol [zdresírati]
- 1. z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
- 1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
- 1.2. ekspresivno z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino
zdresírati -am dov. (ȋ)
navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti: zdresirati konja; zdresirati psa za lov
// ekspr. strogo in mehanično vzgojiti z navajanjem k nekritični poslušnosti: zdresirati učence; ljudi so dobro zdresirali
navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti: zdresirati konja; zdresirati psa za lov
// ekspr. strogo in mehanično vzgojiti z navajanjem k nekritični poslušnosti: zdresirati učence; ljudi so dobro zdresirali
- zdresíran -a -o:
zdresiran delfin; zdresirani vojaki
zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. zderó; zderíte tudi zdríte; zdŕl (ẹ́ é, ȅ)
deroč:
a) odstraniti, odnesti: nalivi so zdrli rodovitno zemljo
b) poškodovati, uničiti: voda je zdrla cesto / zdreti steno
deroč:
a) odstraniti, odnesti: nalivi so zdrli rodovitno zemljo
b) poškodovati, uničiti: voda je zdrla cesto / zdreti steno
- zdréti se nar.
odlomiti se, odtrgati se: s skalnatega pobočja se je zdrl kamen / ob dežju se je zdrl plaz
● nar. beseda se mu je zdrla sama od sebe začel je (sproščeno) govoriti; nar. solze so se ji zdrle po licih začele močno teči
- zdŕt -a -o:
zdrta cesta;
zdréti zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo; zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdreti
zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen
zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen
zdrẹ́ti 1., -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
zdreti dov., F10, devellere, vun ſpukati, vun ẛdréti; distringere, vun ṡdréti; distringere gladium, mezh ṡdréti; divellere, vun s'koreniko ṡdreiti, ſpukati, reṡzheſniti; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; evellere, iṡpukati, vun ṡdréti, iṡdréti; exradicare, s'korenino vun ṡdréti, ẛrovati; pervellere, prepukati, vunkai ṡdréti, popukati; refigere, tudi tú kar je ṡabitu vunkai ṡmakniti, ali ṡdreiti; revellere, prepukati, vunkai s'koreniko ṡdreiti
zdreti dovršni glagol
zdreti glag. dov. ♦ P: 14 (*P 1563, KPo 1567, TP 1575, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
zdréti se zdêrem se dov., zderíte se; zdŕl se (ẹ́ é)
1. ekspr. grobo, glasno koga ošteti: zdreti se na tovariše; zdreti se nad otroki
● ekspr. ko se je zdrl, se je pomiril silovito, brez pridržkov izrazil svoja čustva, razpoloženje
2. nar. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom; zadreti se: zdreti se komu v uho / stoj, se je zdrl
1. ekspr. grobo, glasno koga ošteti: zdreti se na tovariše; zdreti se nad otroki
● ekspr. ko se je zdrl, se je pomiril silovito, brez pridržkov izrazil svoja čustva, razpoloženje
2. nar. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom; zadreti se: zdreti se komu v uho / stoj, se je zdrl
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28242
- 28243
- 28244
- 28245
- 28246
- 28247
- 28248
- ...
- 29178
- Naslednja »
Število zadetkov: 583556