Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
zdréti se zdêrem se dov., nam. zdrèt se/zdrét se; drugo gl. dreti se (ẹ́ é) poud. |grobo, glasno ošteti|: na koga/kaj ~ ~ ~ tovariše; zdreti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki; poud. Potem ko se je zdrl, se je pomiril |ko je silovito, brez pridržkov izrazil svoje mnenje|
Pleteršnik
zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
Vorenc
zdreti se dov., expergisci, ſe ṡbuditi, ſe ṡdréti od ſnà
Celotno geslo Megiser
zdreti se dovršni glagol
Besedje16
zdreti se [iztrgati se] glag. dov. ♦ P: 2 (JPo 1578, MTh 1603)
SSKJ²
zdrevenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati negiben, tog: roke so mu zdrevenele; ekspr. ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli
Pravopis
zdrevenéti -ím dov. zdrevenênje; drugo gl. dreveneti (ẹ́ í) ~ od mraza
Celotno geslo Etimološki
zdrevenẹ́ti – glej drevenẹ́ti
Pleteršnik
zdrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
SSKJ²
zdreveníti -ím dov., zdrevénil (ī í)
povzročiti negibnost, togost: bolezen mu je zdrevenila roko
Pravopis
zdreveníti -ím dov. zdrevénil -íla; zdrevenjênje; drugo gl. dreveniti (í/ȋ í) kaj Bolezen mu je zdrevenila roko
SSKJ²
zdrevéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. zdrveti: konj je zdrevel čez travnik / zdrevel je za tovariši stekel
SSKJ²
zdrevíti -ím dov., zdrêvi in zdrévi; zdrévil (ī í)
zastar. zdrveti: voz je zdrevil po prašni cesti / skočil je na konja in zdrevil proti gozdu / zdrevil je domov stekel
SSKJ²
zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z drezanjem spraviti kam: zdrezati hrošča na papir
2. ekspr. s spodbujanjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: zdrezati ljudi na sestanek; končno so ga zdrezali domov; prim. izdrezati
Pravopis
zdrézati -am dov. -an -ana; zdrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ hrošča na papir; poud. ~ ljudi na sestanek |spraviti|; zdrezati kaj iz česa ~ krompir iz žerjavice izdrezati
Pleteršnik
zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
SSKJ²
zdrgetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
vzdrgetati: otrok zdrgeta; zdrgetati od strahu; zdrgetati ob misli na smrt
Pleteršnik
zdrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, Cig., Zora; — (nam. vzd-).
SSKJ²
zdŕgniti -em dov., tudi zdrgníla (ŕ ȓ)
1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke
// z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom
// z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo
// z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih
2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup
    zdŕgnjen -a -o:
    do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače
Pravopis
zdŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, zdŕgnjen -a; zdŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ madež z obleke; ~ otroka z brisačo; ~ hlače oguliti; ~ pesek na kup
zdŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ~ ~ z brisačo
Število zadetkov: 583556