Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zdrzávati se -am se nedov. (ȃ)
zdrzovati se: pri najmanjšem šumu se zdrzava / roke so se mu zdrzavale
Pleteršnik
zdŕzən, -zna, adj. = drzen, tollkühn, vermessen, Jan.; zdrzno vprašati, Jsvkr.; tapfer, ogr.-C.
Prekmurski
zdr̀zen -zna -o prid. drzen, pogumen: Máli honvéd Prôti protivniki zdrzen KAJ 1870, 45; Ovak je pa zdrzen, dober cslovek AI 1875, br. 2, 7
SSKJ²
zdrzljáj -a m (ȃ)
hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu: opazil je njen zdrzljaj, ko ga je zagledala / močen zdrzljaj telesa
// hiter, sunkovit premik sploh: z enim zdrzljajem je vrgel ogrinjalo s sebe
Pravopis
zdrzljáj -a m z -em (ȃ) ~ telesa
Besedje16
zdrzni posam. ♦ P: 1 (DJ 1575)
Pleteršnik
zdŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ermuthigen, C.; — z. se, sich erdreisten, Jan.; — (nam. vzd-?).
SSKJ²
zdŕzniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
narediti hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu: ko je zavpil, sta se živali zdrznili; ob tem imenu se zdrzne; rahlo, za trenutek se zdrzniti / zdrzniti se od groze, strahu / zdrzniti se iz sanj, zamišljenosti s takim gibom, premikom se zbuditi / njena dlan se je zdrznila
    zdŕzniti knjiž.
    povzročiti, da kdo naredi hiter, sunkovit gib, premik: ploskanje ga je zdrznilo; včasih ga zdrzne strah / zdrzniti z rameni stresti, trzniti
Pravopis
zdŕzniti se -em se dov. zdŕznjenje (ŕ ȓ) ~ ~ ob nenadnem ropotu
zdŕzniti -em (ŕ ȓ) neobč. koga Včasih ga ~e strah; neobč. zdrzniti z/s čim ~ z rameni stresti, trzniti
Celotno geslo Etimološki
zdŕzniti se zdȓznem se dov.
Pleteršnik
zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
Hipolit
zdrzniti se glagol
Vorenc
zdrzniti se dov., F2, horescere, ſe ṡderṡniti, groṡa biti, ſe ṡleniti; perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti
Celotno geslo Megiser
zdrzniti se dovršni glagol
Besedje16
zdrzniti se glag. dov. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Svetokriški
zdrzno prisl. drzno, predrzno: nej hotela poshlushat te salublene beſsede tiga Rimskiga Gospuda, ampak sdersnu rezhe (III, 117) ǀ kadar Iskariot je vidil, de vſy Jogry uprashaio, tudi on sdersnu, inu ferbeshnu uprasha (V, 466) ǀ S. Heronymus ſe zhudi Petru, de on ſmej taku ſderſnu govorit (III, 271)
Prekmurski
zdr̀znoti -em dov. opogumiti: Zdrzno je szrcé nyegovo, da sze neboji TA 1848, 95
SSKJ²
zdrzováti se -újem se nedov. (á ȗ)
delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu: zdrzovali so se, ko so to poslušali; zdrzoval se je ob vsakem šumu; zdrzovati se od bolečine, groze; v spanju se pogosto zdrzuje / vse telo se ji je zdrzovalo
    zdrzováti knjiž.
    stresati, trzati: zdrzovati z rameni / ustreljena ptica je še nekaj časa zdrzovala
    zdrzujóč se -a -e:
    zdrzujoč se ob vsakem glasu, je šel previdno naprej; zdrzujoč se obraz
Pravopis
zdrzováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; zdrzovánje; (-àt se) (á ȗ) ~ ~ ob vsakem šumu; ~ ~ od groze
zdrzováti -újem (á ȗ) neobč. z/s čim ~ z rameni stresati, trzati
Pravopis
zdržán -a -o; bolj ~ (á) neobč. ~ posmeh zadržan
zdržáni -a -o (á) neobč. ~ glas na volitvah vzdržani
zdržánost -i ž, pojm. (á) neobč.
Število zadetkov: 583556