Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
zdržan deležnik

PRIMERJAJ: zdržati (se), zdržati se

Vorenc
zdržan del., continens, ṡderṡhan, zheden
Pleteršnik
zdržȃnje, n. 1) die Aufrechthaltung, Cig.; die Erhaltung; — 2) die Befolgung, die Erfüllung, ogr.-Mik.; — 3) die Enthaltung, Cig.; — (nam. vzd-).
Prekmurski
zdržánje -a s
1. ohranitev: Tebi zahválim 'zitka zdr'zánye BRM 1823, 470
2. izpolnitev: Bo'ze rejcsi poſzlüsanye, Ino nyé trdno zdr'zánye BKM 1789, 248
Hipolit
zdržanje samostalnik srednjega spola
Vorenc
zdržanje s, F2, abstinéntia, ẛderẛhanîe; continentia, ẛderṡhanîe
Celotno geslo Megiser
zdržanjeopomba -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
zdržanje sam. s ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TL 1567, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
SSKJ²
zdržánost -i ž (á)
knjiž. zadržanost: hotel je vedeti za vzroke njene zdržanosti
SSKJ²
zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dov. (á í)
1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdržal, čeprav je bil tanek; most zdrži pet ton; zid silovitega sunka ni zdržal
// biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek zdrži več, kot misli; vse preizkušnje je zdržala / zdržati mučenje; dolgo vožnjo je komaj zdržal / pri hoji zdrži velike napore / organizem takih obremenitev ne zdrži; srce je zdržalo
2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: zdržati brez hrane cel teden
// biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: ta rastlina dolgo zdrži brez vode
3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: zdržati napad močnejšega nasprotnika; zdržati konkurenco
4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: pod vodo je zdržal eno minuto; tako so kričali, da ni zdržal; doma ne zdrži niti en dan / pri takem človeku je težko zdržati; v taki službi bo težko zdržal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga zdržalo doma, pri delu
5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi zdržala; do jutra bo že zdržal / pri njem ne zdrži nobena ženska / zdržati do konca
6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: ne zdrži brez cigaret, pijače / ne moreta zdržati drug brez drugega
7. biti, ostati uporaben, dober: kruh je zdržal ves teden; na hladnem bo meso zdržalo / vzmet bo zdržala še nekaj let
● ekspr. denar mu ne zdrži pod palcem takoj vse zapravi; publ. predstava ne zdrži kritike kritika pokaže, da ni dobra, ustrezna; ekspr. njenega pogleda ni zdržal povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči
    zdržáti se tudi izdržáti se
    1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: eno leto se je moral zdržati; popolnoma se zdržati / spolno se zdržati
    2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: zdržati se kajenja, pitja; zdržati se posredovanja, vtikanja v tuje zadeve / zdržati se alkoholnih pijač
    // zavestno, hote ne narediti česa sploh: rad bi nekaj vprašal, pa se je zdržal / zdržati se glasovanja
    zdržán tudi izdržán -a -o:
    število zdržanih glasov
    ●     knjiž. sprejel ga je z zdržanim posmehom zadržanim
Pravopis
zdržáti -ím dov. zdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek ~i več, kot misli; Led je zdržal; Kruh ~i ves teden; zdržati kaj ~ hud pritisk; publ. Predstava ne ~i kritike |kritika pokaže, da ni dobra|; zdržati brez česa ~ ~ hrane cel teden; Ne ~i ~ cigaret; Doma ni zdržal niti en dan
zdržáti se -ím se (á í) neobč. vzdržati se: česa ~ ~ glasovanja; ~ ~ kajenja
Celotno geslo Vezljivostni G
zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.
2.
kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.
3.
kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.
4.
navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.
5.
navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.
Celotno geslo Pregovori
zdržati
V VARIANTI IZRAZOV: Papir prenese vse
Celotno geslo Etimološki
zdržáti – glej držáti
Pleteršnik
zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.-Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.-Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.-Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.-Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — (nam. vzd-).
Prekmurski
zdržàti tudi zderžàti -ím dov.
1. ohraniti: Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; Ár, ſteri ſcsé düſo ſzvojo zdr'zati, zgibi jo KŠ 1771, 55; Daj nam to vero zdr'zati BRM 1823, 3; Zdr'zim tak moje krsſzcsanſztvo BRM 1823, 7; da ti do koncza zdersis pravo vöro SM 1747, 82; Zdersi náz ABC 1725, A6b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; Zdr'zi ga vu právoj vöri KŠ 1754, 244; vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; i zdr'si me vu tvojoj ſz. miloscsi KM 1783, 5; Rêcs Tvojo zdr'zi med nami BRM 1823, 31; Nyé do szmrti zdr'zi KAJ 1848, 4; Goszpodne! zdr'zi me TA 1848, 4; Stera ſzmo csüli zdr'zmo BKM 1789, 22; naj on náſz varje i zdr'zi KŠ 1754, 174; naj zdr'zi ta pogibléno KŠ 1771, 59; Naj bli'znyega blágo zdr'zimo KŠ 1754, 51; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; mené ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Zdr'zao je cslovik té kejp KŠ 1754, 96; tvoja vöra je tebé zdr'zála KŠ 1754, 197; I mati nyegova je zdr'zála vſze ete ricsi vu ſzrczi KŠ 1771, 172; Mária Devſztvo ſzvoje czejlo zdr'zála BKM 1789, 36; Odkud i zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I cſi zdr'zi nyega, Dobro bode nyega Delo BKM 1789, 3b
2. izpolniti: Nikaj ne obecsaj, ka nemores zdr'sati KM 1790, 16; ki, ka obecsa, ne zdr'zi KŠ 1771, 528; da zdr'zite zapouvidi Goſzpouda Boga KŠ 1754, 157; csi tou zapouvid zdr'zimo KŠ 1754, 34; csi, ſzkákſov ricsjouv zdr'zite BKM 1789, 520; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; Vſzákom dugoványi mertik zdr'ſi KM 1790, 78; naj tvoje zapouvidi zdr'simo KM 1783, 19; Ki nám je obecsanye, Szvoje zdr'zao BKM 1789, 7; I zdr'zao je oblübo KAJ 1870, 50; I tou rejcs ſzo zdr'zali KŠ 1771, 129
zdržàti se -ím se
1. ohraniti se: ona, zſterimi ſze tejlo od gláda vu 'zitki zdr'zati more KŠ 1754, 166; nouvo vino vu nouvo poſzoudo vlejvajo, i obouje ſze zdr'zi KŠ 1771, 29; Boug Sziná ſzvojega naj ſze zdr'zi ſzvejt po nyem KŠ 1771, 272; zdr'zte ſze od etoga hüdoga národa KŠ 1771, 347
2. vzdržati se: Csi ſze pa nemrejo zdr'zati, naj ſze o'zenijo KŠ 1771, 502; on ſze pa zdr'zi KŠ 1771, 495
zdržáni -a -o
1. ohranjen: ka ſzam ſztvorjeni, i do etoga dnéva zdr'sán KM 1783, 3; nebi bilou edno tejlo zdr'záno KŠ 1771, 80; i do naſega vrejmena zdr'zánoj rejcsi KŠ 1771, A7b
2. rešen: koga zdr'zánoga zmourja, 'ziveti ne nihá KŠ 1771, 427; Ár ſzmo po tebi zdr'záni BKM 1789, 90
Celotno geslo Pohlin
zdržati [zdržáti zdržím] (vzdržati) dovršni glagol

vzdržatinepopoln podatek

Svetokriški
zdržati -im dov. zadržati: aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ Aku pak vſe letu nei sadoſti vaſs sdershati nedol., de bi hudu neſodili ǀ aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ premiſhlouajne zloveka sdershi 3. ed., de Sapuvidi Boshje neprelomi ǀ Sdershi vel. 2. ed., inu umojſtri tvoj jeſik, ter variſe de nebosh kaj hudiga, Krivizhniga, inu shkodliviga govuril zdržati se vzdržati se: Gdu ſe bode mogal ſmeha sdershati nedol. ǀ Sa tiga vola ſim naprei vſel danas Nem. Nem. iskaſat koku mozhnu je shkodliva jesa, inu ſerd, inu koku ſe imamo od leteh sdarshati nedol. ǀ Inu cilu ta fardamani Oecolampadius ſe nej mogal sdershat nedol., de bi nebil Mario Divizo hualil ǀ taku mozhnu ſaurashi tvoje shlushabnike, de ſe nebo mogal ſdershat nedol., inu premagat, de bi mene nevbil ǀ takushnih grehou ſe imaio ſdershati nedol., inu ſe pobulſat ǀ od grehou ſe sderſhat nedol. ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon ſe sdershati nedol. ǀ nemorem ſe sderſat nedol., inu odvadit ǀ ſe prestrashim, inu sdarshim 1. ed., v' prizhe Boga, njegovo sapuvid prelomit ǀ ſe nesdarshish +2. ed. od taistih meſsenih greeshnih lushtou ǀ na lete beſſede ta reshaleni Syn ſe sdershi 3. ed., potolashi, inu omezhi ǀ aku vy pred enem mogozhnim Gospudom ſe sdershite 2. mn. de natla ne plunite ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga tovarshtva ſdershè 3. mn. ǀ Ty greshni ludje pak ſe nesdershe +3. mn. ǀ ſe neſderſhe +3. mn. tega, kar nedolshnoſt tiga Sacramenta umadesha ǀ sdershiteſe vel. 2. mn. od takorshnih klafarskih beſſed ǀ Bug pravi sdershiſe vel. 2. mn. meſſeniga ta poſt ǀ jeſt ſe ne bom tiga greha sdershal del. ed. m ǀ zhe od ſvojga greshniga lebna ſe bó sdershala del. ed. ž ǀ ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu, de bi ſe od greha sdarshala del. ed. ž ǀ Shtrajfinge Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali del. mn. m ǀ takrat greshniKi bodo od grehou ſe ſdershali del. mn. m ǀ od grehou ſe nej ſo sderſhale del. mn. ž
Besedje16
zdržati glag. dov. ♦ P: 2 (DPr 1580, DB 1584)
Črnovrški
zdržati
Število zadetkov: 583556