Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zdumíti, -ím, vb. pf. = zdramiti, zum Bewusstsein bringen, Z., Lašče-Levst. (Rok.); — nam. vzdumiti.
Prekmurski
zdǜnkati -am dov. premagati v boju: dvakrat szo crnagorci törke jáko zdünkali AIP 1876, br. 9, 2
SSKJ²
zdúšen -šna -o prid. (ȗ) zastar.
1. navdušen, zanosen: zdušno odobravanje občinstva / biti zdušen za slovenstvo zelo vnet; zdušna molitev romarjev goreča
2. pošten2, vesten1: bil je zdušen trgovec, zato so radi kupovali pri njem
    zdúšno prisl.:
    zdušno opravljati delo, dolžnosti; zdušno zapeti
Pravopis
zdušèn -êna -o (ȅ é é) ~o meso
zdušênost -i ž, pojm. (é)
Pleteršnik
zdúšən, -šna, adj. gewissenhaft, C.; zdušno odgajati, LjZv., Navr. (Let.); — hs.
SSKJ²
zdušíti -ím dov., zdúšil (ī í)
skuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: zdušiti čebulo, korenje, meso / zdušiti jabolka v oslajeni vodi
    zdušèn -êna -o:
    zdušene gobe; zdušeno meso
Pravopis
zdušíti -ím dov. zdúšil -íla, nam. zdušít/zdušìt; zdušênje; drugo gl. dušiti (í/ȋ í) kaj ~ čebulo
Pleteršnik
zdȗška, f. der Zug (beim Trinken), Cig.; na eno zduško izpiti, vzhŠt.-C.
SSKJ²
zdúškoma prisl. (ȗ)
star. na dušek, v dušku: jedel je hlastno, pil zduškoma; zduškoma izprazniti kozarec vina
Pleteršnik
zdúšnost, f. die Gewissenhaftigkeit, Navr. (Kop. sp.).
Pleteršnik
zdúti, -dújem, vb. pf. aufdunsen machen, aufschwellen lassen: z. slive v sušilnici, Danj. (Posv. p.); z. se, aufdunsen: testo se zduje, C.
Prekmurski
zdǘvsti -vém dov. izdolbsti: kelihe (peháre) szo na sztene szvojih cérkev dáli málati ali zdüvszti KOJ (1914), 138
SSKJ²
zdvájanje -a s (ā)
knjiž. dvom: pesmi govorijo o zdvajanjih, obupu in smrti / to je storil v trenutkih zdvajanja obupa
SSKJ²
zdvájati -am nedov. (ā)
knjiž. dvomiti: nikar ne zdvajajte; zdvajal je, da bi bilo mogoče najti resnico / zdvajati nad uspehom svojega dela obupavati
Pleteršnik
zdvȃjati, -am, vb. impf. ad zdvojiti, C.
Hipolit
zdvečen deležnik

PRIMERJAJ: zdvečiti

Vorenc
zdvečen del., mansus, -a, -um, a mandor, ṡdvezhen
Hipolit
zdvečenje samostalnik srednjega spola
Pleteršnik
zdvę́čiti, -im, vb. pf. 1) zerkauen, Jan.; — 2) zerknüllen, Kr.
Hipolit
zdvečiti glagol

PRIMERJAJ: zdvečen

Število zadetkov: 583556