Fran

zél1 -í [zeu̯] ž (ẹ̑)
1. rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: zel požene, vzkali; bujno razrasle, visoke zeli / strupena, zdravilna zel; ločevati užitne zeli od neužitnih
♦ bot. račja zel vodna kuga
2. zeleni, nadzemni del take rastline: zel pri čebuli, korenju; krompirjeva zel cima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zèl2 zlà zlò [zəu̯] prid., zlêjši (ə̏ ȁ ȍ) knjiž.
1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek; ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje
// ki izraža, kaže tako željo: zel pogled; imeti zle namene
2. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: zli časi; zla novica / zle posledice; zla slutnja huda
// ekspr. hud, težek: zla bolezen; zla rana; zla zima
● knjiž. zli jeziki opravljivci, obrekljivci; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; knjiž. z zlo besedo pri njem malo opraviš z neprijazno izraženo željo, zahtevo; knjiž. razšli so se brez zle misli prijazno, prijateljsko; knjiž. biti zle volje slabe volje; sam.: nič zlega ni nameraval; spopad med dobrim in zlim; prim. zali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zél -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) strupena ~; zdravilne ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zèl zlà zlò [-u̯]; zlêjši -a -e (ə̏ ȁ ȍ; é) neobč.: ~ človek hudoben, slab; ~a bolezen težka, huda; ~a slutnja huda
zlì -a -o (ȉ) ~ duh
zlò -êga s, pojm. (ȍ é) neobč.: ne pričakovati nič ~ega hudega; boj med dobrim in ~im slabim
zlóst -i ž, pojm. (ọ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zẹ̑l1 zelȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zȅl2 zlȁ prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zę̑ł 1., -ȋ, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.-Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zèł 2., zę̑li, f. die Bosheit, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zel [z??u? zel?] samostalnik ženskega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zelišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zel samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zel ž, F5, calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; molybdena, -ae, tudi bouhina ṡiel; myagros, ena ṡeel, ima perje kakòr ena ardezhúſt, ali rupezhina; napeta, mazhkina mèta, ali ṡèl [str. 141a ]; nepeta, -ae, mazhkina seel [str. 142b ]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zel ž, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli; glej opombo pri geslu ajdovski

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zel prid. ♦ P: 24 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zél zelí ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zél -í ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zel

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

Zelándija -e ž, zem. i. (á) |danski otok|: na ~i
zelándski -a -o (ȃ)
Zelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ)
Zelándka -e ž, preb. i. (ȃ)
Zelándčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zelár, -rja, m. der Inwohner, Habd.-Mik.; — prim. želar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zę́łce, n., pogl. zeljce.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.

zelči [rod. ed.] gl. žolč ž ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2025.