Fran

zelénje, n. das Grüne, Jan.; pos. osmukano listje in vršiči: zelenje brati za živino, Dol.; grünes Gemüse, das Grünzeug, Mur., Cig., Jan.; — tudi: zelenjè; (zelenję́, Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenjé -á s zelenje, zelišče: Viriditas Zelenyé KMS 1780, A9; Zelenyé KMS 1780, A3b; vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 44; naj ne skoudijo nikſemi zelenyej KŠ 1771, 782; deſzetinite vſzáko zelenyé KŠ 1771, 209

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenje [zelénje] samostalnik srednjega spola

zeleno rastlinje, zelenje

PRIMERJAJ: zelenina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelenje s, F11, egerminare, iṡhajati, ẛelenîe pognati, ṡelenîe gnati; frondare, ṡelenîe okléſtiti, ali otrébiti; frondator, -ris, kateri ṡelenîe, ali ṡelene veye, ali frodil ſpravla, ſmuka, ali kléſti; frondifer, kateri ṡelenîe noſſi; germen, -nis, mladiza, odraſlek, veya, grebeniza, zeip, ṡelenîe; topiarium, vel topium, vertna s'ṡelenîam kunṡhtnu nariena lipota; vellicans, kateri ṡelenîe ſmerza; virectum, -ti, vel viretum, tudi enu meiſtu ṡelenîa polnu; viridis umbra, ſénza s'ṡelenîá, s'ṡeleniga veya; viriditas, ṡelenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenje sam. s ♦ P: 8 (KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenje

• 3/037 (seno) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 3, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenjenje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelénjev, adj. kar je za zelenje: z. koš, t. j. koš, v katerem nosijo živini bukovo zelenje, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelênka zelênke tudi zelénka zelénke samostalnik ženskega spola [zelênka] tudi [zelénka]

1. okrasni zimzeleni grm z zvonastimi belimi ali rdečkastimi cvetovi in drobnimi rdečimi plodovi; primerjaj lat. Gaultheria

2. goba s klobukom zelenkaste barve; primerjaj lat. Tricholoma equestre, Tricholoma flavovirens, Russula virescens

3. majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus; SINONIMI: iz zoologije zelenika

4. ekspresivno steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 liter

5. ekspresivno ženska, ki je v čem neizkušena, se s čim ne ukvarja dolgo

ETIMOLOGIJA: ↑zelen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelénka1 -e ž (ẹ́)
star. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: postavil je na mizo zelenko in kozarce / zelenka žganja, vina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelênka2 in zelénka -e ž (é; ẹ̄)
1. ekspr. mlada, neizkušena ženska: imajo jo še za zelenko
2. bot. užitna goba s klobukom rumeno rjavkaste ali olivno zelene barve, Tricholoma flavovirens: nabirati jurčke, lisičke in zelenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelénka -e ž (ẹ́) star. |steklenica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenka²

XXXX, NESSJ, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelę́nka, f. 1) die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig.; — 2) neka ribica v Savi, Zidani Most-Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Ponikve, Maribor-Erj. (Torb.); — neka hruška, C.; — drobna, okrogla, zelenkasta in sladka smokva, Solkan-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelénkast in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva
♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa

zelénkasto in zelênkasto prisl.:
zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelénkast -a -o in zelênkast -a -o; bolj ~ (ẹ̑; ȇ) ~e oči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelę̑nkast, adj. grünlich; v zelenkasto siv, grünlichgrau, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenkast [zel??nkast] pridevnik

zelenkast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2025.

zelenkast pridevnik

PRIMERJAJ: zelenkasto

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.