Fran

zeliščarca samostalnik ženskega spola

GLEJ: zeliščarica

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelíščarica -e ž (ȋ)
ženska, ki nabira ali prodaja zdravilne rastline: stojnice zeliščaric na trgu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zę́liščarica, f. das Kräuterweib, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zeliščarica (zeliščarca) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelíščarka -e ž (ȋ)
ženska, ki nabira ali prodaja zdravilne rastline: navdušena zeliščarka; poučno predavanje zeliščarke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelȋščarka – glej zẹ̑l1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíščarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zeliščarje ali zeliščarstvo: zeliščarski zaslužek / zeliščarska lekarna / zeliščarska dejavnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíščarski -a -o (ȋ) ~ zaslužek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíščarstvo -a s (ȋ)
nabiranje ali prodajanje zdravilnih rastlin: ukvarjati se z zeliščarstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíščarstvo -a s, pojm. (ȋ) preživljati se z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíščarstvo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíšče -a s (í)
rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča
// taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč
♦ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíšče -a s (í) zdravilna ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelíšče – glej zẹ̑l1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelišče [zelišč?] samostalnik srednjega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelišče (zeliče, zeliše, zelišče, želiše, želišče) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelišče s, F261, absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; acesis, -sis, ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; achillea, -ae, enu ſheliszhe, román, millefolium; acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu ẛheliszhe kakor oſſád, ali cordabenedicta; aegoceros, foenum graecum, ſéme od eniga ṡelisza ẛa konye; bipinella, pempinella, ṡeliszhe, pluzhnik; bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; calamintha, -ae, enu ṡeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; cara, enu korenîe od ṡeliszha; centunculus, enu ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán; cicuta, -ae, trobelika, seliszhe; herbarius, -rÿ, tá kateri tá ṡeliṡzha dobru poṡná
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelišče s, lychnis majzenu ſhelshe Scopoli; glej opombo pri geslu majcen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelišče sam. s ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.