Fran

zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje1 [zé?lje] samostalnik srednjega spola

rastlina zelje, LATINSKO: Brassica oleracea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje2 [zé?lje]

ime črke ?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelje s, F14, braſsica, et brasica, ṡèle, kapús, ohrat; caulis, -lis, ẛèle, ſhtòr, rèzil, na katerim ẛèle raſte, kozén; coramble, vel corymbe, ẛèle, ohraut; crambe, -bes, ohraut ẛèle, broṡkvi; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; decaulescere, v'ſhtore, ali v'kozenîe raſti, ẛèle zèſſati; holus, vel olus, oleris, ſléhernu vertnu ṡèle; laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhe v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; olitorium forum, plaz kir ſe ṡèle predaja; olus, -eris, ṡèle, ṡeliṡzhe, ſozhivje; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡélu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; unicaulis, -le, eniga ṡhtorṡha, ali kozna ṡèle, kar en ſam kozin, ali ṡhtor ima
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelje s, delphinium, ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli; glej opombo pri geslu ajdovski

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje s zelje, zelenjava: sozhiuie, inu sele im. ed. mu shkodi ǀ dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle im. ed., inu repa ſi nej ſo mogli pomagat ǀ ſiele im. ed. nej sadoſti sabelanu ǀ v' ſvojm verti je roshe, inu sele tož. ed. sadil ǀ ſizer bi li bob, shganize, inu kiſſilu sele tož. ed. mogli jeiſti ǀ shusha ſele tož. ed., inu sozhivie pomorj Vsaj v nekaterih zgledih verjetno ni mišljeno zgolj zelje, temveč zelenjava, ki se uživa surova.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje sam. s ♦ P: 18 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zélje -a s

Agronomski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelje (slabo, brez glav) gl. mošnjiček

• geselski sestavek / kazalka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zeljece samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zéljen -jna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zelje: zeljni kocen; zeljni listi; zeljna glava / zeljna kad / zeljna juha, solata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zéljen -jna -o (ẹ̑)
zéljni -a -o (ẹ̑) ~ list

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zę́ljən, -ljna, adj. Kopfkohl-, Kraut-, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zeljen prid., F4, bruti, ẛelni zhervje; caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; forum olitorium, ṡèlni plaz; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zelję́nica, f. = zelnica, das Krautwasser, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zéljev -a -o prid. (ẹ́)
zeljen: zeljev kocen / zeljeva kad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zę́ljev, adj. vom Kraut, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.

zeljice s, olusculum, -li, ṡèlize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2025.