Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
zenáčen -a -o; bolj ~ (ȃ); gl. izenačen
Pravopis
zenačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zenačevánje; (-àt) (á ȗ); gl. izenačevati
Pleteršnik
zenačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zenačiti, Cig.
SSKJ²
zenačiti ipd. gl. izenačiti ipd.
Pravopis
zenáčiti -im dov. -en -ena; zenáčenje (á ȃ); gl. izenačiti
Pleteršnik
zenáčiti, -ȃčim, vb. pf. = izenačiti, gleich machen, ausgleichen, Cig., Jan.; — identificieren, Jan., C.
Hipolit
zenačiti glagol
SSKJ²
zénbudíst -a m (ẹ̑-ȋ)
kdor se ukvarja z zenbudizom: skupina japonskih zenbudistov želi zgraditi tempelj
SSKJ²
zénbudístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na zenbudizem; zenovski: zenbudistični menih, mojster; zenbudistični samostan, tempelj
SSKJ²
zénbudízem in zén budízem -zma m (ẹ̑-ī)
filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: širjenje zenbudizma s Kitajske na Japonsko; vpliv duhovnosti zenbudizma; japonsko krščanstvo in zenbudizem
Pravopis
zénbudízem -zma tudi zén budízem ~ -zma m, pojm. (ẹ̑í) zenski budizem
Celotno geslo Sprotni
zénf, sénf samostalnik moškega spola
    pogovorno pikantna začimba, pripravljena iz semen bele gorčice in dodatkov SINONIMI: gorčica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Senf in lat. sināpi iz gr. sínāpi - več ...
Celotno geslo Etimološki
zẹ̑nf – glej sẹ̑nf
SLA 1
zeNic-
SSKJ²
zeníca -e ž (í)
odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja: svetloba prihaja v oko skozi zenico; razširjene, velike zenice; zenica in šarenica; paziti na koga kot na zenico svojega očesa zelo
Pravopis
zeníca -e ž (í) razširjene ~e; poud. paziti kot na ~o svojega očesa |zelo|
Celotno geslo Frazemi
zénica Frazemi s sestavino zénica:
čúvati kóga/kàj kàkor zénico v[svôjem] očésu, čúvati kóga/kàj kot zénico [svôjega] očésa, čúvati kóga/kàj kot zénico v [svôjem] očésu, varováti kóga/kàj kàkor zénico v [svôjem] očésu
Celotno geslo Etimološki
zẹ̑nica -e ž,
Pleteršnik
zẹníca, f. 1) das Sehloch, die Pupille, der Augenstern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), Žnid.; — 2) = ozemec, C.
SSKJ²
zeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zenico: zenična širina / zenična razdalja razdalja med zenicama
Število zadetkov: 583556