Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zglaševȃvəc, -vca, m. der Melder, Jan. (H.); — (nam. vzg-).
Prekmurski
zglašǜvati se -ǘjem se dov. oglašati se: Puran skrčenim šinjekom se zglašüje AI 1878, 24; Vu országi sze pá 'zelênye bolye zglasüvala nê honvéde, nego szpominavsi vogrszko vojszko AIP 1876, br. 1, 5
SSKJ²
zgláven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zglavje: zglavna končnica / zglavna blazina blazina za pod glavo
♦ pravn. zglavna štampiljka štampiljka na odpravku ali ovitku uradnega spisa
Pravopis
zgláven -vna -o (ȃ)
zglávni -a -o (ȃ) ~a blazina
Prekmurski
zglavìčka -e ž hrbet roke: Na rokáj zgora zglavicske, szpodi dlani mámo KAJ 1870, 34
SSKJ²
zglávje -a s (ȃ)
1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnik je imel znožje višje od zglavja / posedeti ob babičinem zglavju
2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati zglavje; položiti knjigo pod zglavje; mehko, nizko zglavje / zglavje si je naredil iz jopiča; podložiti si roke za zglavje
● knjiž. zglavje njive, vinograda zgornji del
Pravopis
zglávje -a s (ȃ) podložiti ~
Pleteršnik
zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
Celotno geslo Pohlin
zglavje [zgl?vje] (vzglavnik) samostalnik srednjega spola

vzglavnik, blazina

Hipolit
zglavje samostalnik srednjega spola
Vorenc
zglavje s, ad caput lecti, per ṡglavji
Besedje16
zglavje sam. s ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1578, DB 1584)
SLA 2
zglavje
Črnovrški
zglavje
SSKJ²
zglávnica -e ž (ȃ)
blazina (za pod glavo): pernate zglavnice
Pravopis
zglávnica -e ž (ȃ) pernate ~e
Pleteršnik
zglȃvnica, f. das Kopfkissen, Železniki (Gor.).
SSKJ²
zglávnik -a m (ȃ)
1. blazina (za pod glavo): zrahljati zglavnik; inlet za zglavnike
2. nar. večje poleno, panj: v peči je gorel zglavnik
Pravopis
zglávnik -a m (ȃ) prevleka za ~; ~ avtomobilskega sedeža vzglavnik; pokr. ~ tli na ognjišču panj, večje poleno
Pleteršnik
zglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Mur., Jan., Mik., BlKr.; — 2) = debelo poleno ali panj, na katerega se polagajo manjša polena, Vrt., Dol., Notr.; — der eiserne Feuerbock, Štrek., Z., Kras.
Število zadetkov: 583556