Zadetki iskanja
zgoda prisl. zgodaj: Tu Nebesku Krajleſtuu je enaku enimu hishnimu Ozhetu, kateri je v' jutru sguda vunkaj shal (V, 137) Citat iz SP na začetku pridige; → zgodaj
zgoda prislov
zgoda1 prisl. ♦ P: 12 (*P 1563, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603-kor.)
zgódaj prisl. (ọ̑)
izraža čas na začetku
a) jutra: biti zgodaj pokonci; odhajal je zgodaj in se vračal pozno zvečer; prebudila se je, vstala je zgodaj / v povedni rabi zgodaj je, ljudje še spijo / zgodaj zjutraj, zastar. zgodaj na jutro
b) predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: hoditi zgodaj spat; danes si pa zgodaj prišla; sneg je letos zgodaj zapadel; dovolj, zelo zgodaj / s trdim delom se je zgodaj prebil med najboljše; ekspr. zgodaj, prezgodaj je spoznala življenje
● že zgodaj je odšel od doma še zelo mlad; ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
izraža čas na začetku
a) jutra: biti zgodaj pokonci; odhajal je zgodaj in se vračal pozno zvečer; prebudila se je, vstala je zgodaj / v povedni rabi zgodaj je, ljudje še spijo / zgodaj zjutraj, zastar. zgodaj na jutro
b) predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: hoditi zgodaj spat; danes si pa zgodaj prišla; sneg je letos zgodaj zapadel; dovolj, zelo zgodaj / s trdim delom se je zgodaj prebil med najboljše; ekspr. zgodaj, prezgodaj je spoznala življenje
● že zgodaj je odšel od doma še zelo mlad; ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
zgódaj1 čas. prisl. (ọ̑) prebuditi se, vstati ~; hoditi ~ spat; Letos je sneg ~ zapadel; dovolj, zelo ~
zgodajV VARIANTI IZRAZOV: Zjutraj se dan lovi
zgọ̑daj prisl.
zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
zgodaj (z'godaj) prisl., F12, diluculò, v'jutru ṡgudai, pred dnem; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; in aurora, v'jutru ẛgudai; manè, ṡgudai, v'jutru ṡgudai, jutri, s'jutrai; maturè, per zaiti, ṡgudai; maturiſsimè, cilú ṡgudai; matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja; praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrél; precox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán; sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ẛarja gori grè, ṡorna jaſnoſt; tempestivè, perzaiti, ṡgudai
zgodaj prisl. zgodaj: bodi po nozhi ali pak po dnevi, bodi sgudaj, ali poſnu (IV, 72) ǀ s'jutru sgudaj vſtaneio (V, 39) ǀ sgudaj ſo shli h' dellu (V, 155) → zgoda
zgodaj prislov
zgódba -e ž (ọ̑)
1. kar kdo pripoveduje o resničnih ali izmišljenih dogodkih, povezanih v celoto: njuni zgodbi se razlikujeta; pripovedovati zgodbe; ve veliko zgodb; resnična, zanimiva zgodba; zgodba iz šole, življenja; zgodba o nezvesti ženi / zgodba se dogaja v prejšnjem stoletju; pesnikova življenjska zgodba / razložili so mu celo zgodbo
● vsakdo ima svojo zgodbo vsakdo ima, živi svoje življenje; ekspr. to je že druga zgodba o tem zdaj ne bomo govorili
// lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu: avtor razplete zgodbo v romanu; besedilo nima izrazite zgodbe; okvirna, osrednja, stranska, vstavljena zgodba; nit zgodbe / dramska, filmska zgodba
2. krajše pripovedno delo, navadno v prozi: napisati, prebrati zgodbo; dolga, kratka zgodba; humoristična, šaljiva, žalostna zgodba / detektivska, ljubezenska, lovska, živalska zgodba / časopisna zgodba objavljena v časopisu; ljudska zgodba; svetopisemske zgodbe / zgodba pripoveduje o strastnem lovcu
1. kar kdo pripoveduje o resničnih ali izmišljenih dogodkih, povezanih v celoto: njuni zgodbi se razlikujeta; pripovedovati zgodbe; ve veliko zgodb; resnična, zanimiva zgodba; zgodba iz šole, življenja; zgodba o nezvesti ženi / zgodba se dogaja v prejšnjem stoletju; pesnikova življenjska zgodba / razložili so mu celo zgodbo
● vsakdo ima svojo zgodbo vsakdo ima, živi svoje življenje; ekspr. to je že druga zgodba o tem zdaj ne bomo govorili
// lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu: avtor razplete zgodbo v romanu; besedilo nima izrazite zgodbe; okvirna, osrednja, stranska, vstavljena zgodba; nit zgodbe / dramska, filmska zgodba
2. krajše pripovedno delo, navadno v prozi: napisati, prebrati zgodbo; dolga, kratka zgodba; humoristična, šaljiva, žalostna zgodba / detektivska, ljubezenska, lovska, živalska zgodba / časopisna zgodba objavljena v časopisu; ljudska zgodba; svetopisemske zgodbe / zgodba pripoveduje o strastnem lovcu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28345
- 28346
- 28347
- 28348
- 28349
- 28350
- 28351
- ...
- 29178
- Naslednja »
Število zadetkov: 583556