Fran

zgoniti nedov., F10, adagia sunt: Po tozhi ẛgony; circunsonare, okuli ſhuméti, ṡgoniti, zvinklati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati, ſhumlati; pulsare, ṡgoniti, klukati, terkati, lupati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; tinnire, ṡgoniti, buzhati; tintinare, ṡgoniti; y in fine verò dictionis corripitur: ut sgony, pulsat; aliàs sgoni, pulsa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgoniti gl. zvoniti ♦ P: 2 (TC 1555, TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgoniti gl. zvoniti itd. ♦ P: 7 (TR 1558, TO 1564, TC 1575, DJ 1575, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgoniti nedov.

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgoniti se gl. izgoniti se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgoníti se zgónim se dov.; drugo gl. goniti (í/ȋ ọ́); gl. izgoniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgonivec samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zgónje zgónj ž mn. (ọ́ ọ̑)
nar. pot, po kateri hodi živina na pašo: navzgor sta se vzpenjala po zgonjah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgonjenje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zgǫ̑nka, f. das Räthsel, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgonobíti, -ím, vb. pf. zugrunde richten, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgonov prid., ropalum, -li, ṡgunou bát, ali ṡhvenkil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgonski pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zgònt zgónta m (ȍ ọ́)
etn. vsak od na štiri ali osem delov preklanega hloda za izdelovanje deščic za obode sit, rešet: skladovnica zgontov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgònt zgónta m (ȍ ọ́) nardp. |del hloda|: skladovnica ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgǫ̑nt, -ȋ, f. das Spaltstück eines Holzblockes: hlodek se razkolje na kake 4 zgonti, Loški Potok (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgór prisl. (ọ̑)
pog. zgoraj: zgor in spod so počistili / tu zgor ne moreš čakati / zgor je bil premalo oblečen; prim. odzgor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgór mestov. prostor. prisl. (ọ̑) knj. pog. zgoraj: ~ in spod prenavljajo; ~ je bila premalo oblečena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.

zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.