Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
zgorenji pridevnik
Vorenc
zgorenji prid., superus, -a, -um, ṡgurni, ṡgorénî
Svetokriški
zgorenji -a prid. zgornji: takrat na leto sgureino tož. ed. ž shtablo pridemo da ſamih nebeskih urat (V, 485)
Besedje16
zgorenji prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Celotno geslo Ziljski
zgorenji zgorenja zgorenjo pridevnik
zemljevid
zgornji
ta zǥarìːn’e [rjúːše]
SSKJ²
zgoréti -ím dov., zgôrel (ẹ́ í)
1. izginiti, uničiti se v ognju, plamenu: les, papir zgori; te snovi ne zgorijo; zgoreti na grmadi, v peči; do konca, nekoliko, popolnoma zgoreti; hitro zgoreti; zgoreti kot bakla, slama / zgoreti v ognju / satelit je zgorel v atmosferi
// biti v požaru, ognju uničen: domačija je zgorela; nihče se ni rešil iz goreče hiše, vsi so zgoreli; vse jim je zgorelo; ekspr. skedenj je zgorel do tal popolnoma
2. s tem izginjenjem, uničenjem dati energijo: gorivo, plin zgori; taka zmes zgori eksplozivno / hrana zgori v telesu
● knjiž. spomin na ta dogodek je že zgorel nihče se ga več ne spominja; ekspr. če ne bo dežja, bo na polju vse zgorelo bo uničeno zaradi vročine, suše; ekspr. zgoreti od napora izčrpati se, oslabeti; ekspr. od sramu bi najraje zgorel zelo me je sram; tako je vroče, da bom zgorel zelo mi je vroče
    zgôrel tudi zgorèl in zgorél -éla -o:
    zgoreli plin; zgorela hiša, vas; zgorela kraška planjava; 
prim. izgoreti
Pravopis
zgoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Les ~i; poud. ~ od napora |izčrpati se, oslabeti|
Celotno geslo Pregovori
zgoreti je sestavina izrazov
Bolje zgoreti kot zbledeti
Celotno geslo Etimološki
zgorẹ́ti – glej gorẹ́ti
Pleteršnik
zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
Prekmurski
zgorèti -ím dov. zgoreti: mühica .. zgoris KAJ 1870, 8; Csi ſteroga delo zgori KŠ 1771, 495; i zgoro je te áldov KM 1796, 76; ár je norlava mühica zgorela KAJ 1870, 9; trétyi tao drevja je zgorelo KŠ 1771, 781; pren. i csi tá dám tejlo moje, naj zgorim KŠ 1771, 516
zgorèti se -ím se zgoreti: Nej je na etoj zemli, ſtera ſze zgori KŠ 1754, 141
Hipolit
zgoreti glagol
Vorenc
zgoreti dov., F4, conflagrare, ẛgoreti; deflagrare, ſeṡhgati, poṡhgati, ṡgoréti; exardere, ṡgoréti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory
Svetokriški
zgoreti -im dov. 1. zgoreti: rajshi v' ogin skozhi, inu shiua hozhe sgorit nedol., kakor Chriſtuſa satajt ǀ Ta Kateri hozhe druge ſeshgati, ſam sgorij 3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj +3. ed. ǀ ta je bil sgorel del. ed. m, Kateri timu drugimu je bil ogin perpravil ǀ ta Gospoda je bila sgorela del. ed. ž ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela del. dv. m ǀ Anania, Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli del. mn. m ǀ ſizer de bodo sgorele del. mn. ž, inu shpisha te golufne Salamandre ratale ǀ Koku hozhete de bi ſe neunile, inu neſgorele +del. mn. ž 2. pogoreti, izgoreti: poprej kakor bo ta ſueizha sgorela del. ed. ž → izgovarjanje
Besedje16
zgoreti glag. dov. ♦ P: 18 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Črnovrški
zgoreti
SSKJ²
zgoreválen tudi izgoreválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zgorevanje: zgorevalni proces / zgorevalni plini / zgorevalna toplota
♦ teh. zgorevalni motorji; zgorevalni prostor ali zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin
Pravopis
zgoreválen -lna -o (ȃ)
zgoreválni -a -o (ȃ) ~ prostor
Gasilstvo
zgoreválna toplôta -e -e ž
SSKJ²
zgorévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zgorevati: pospeševati zgorevanje; pri zgorevanju nastaja dim; počasno, popolno zgorevanje / zgorevanje goriva, plinov, organskih snovi / zgorevanje hrane v organizmu
♦ strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
Število zadetkov: 583556