Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Zgornje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentilj
IZGOVOR: [zgórnje gradíšče], rodilnik [zgórnjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Zgornjegradiščan in Gradiščan, Zgornjegradiščanka in Gradiščanka, Zgornjegradiščanov in Gradiščanov, Zgornjegradiščankin in Gradiščankin, zgornjegradiški in gradiški
Pravopis
Zgórnje Jezêrsko -ega -ega s, zem. i. (ọ̑ é) na ~em ~em
zgornjejezêrski -a -o, neurad. jezêrski -a -o (é; é)
Zgornjejezêrčan -a, neurad. Jezerjàn -ána in Jezerján -a m, preb. i. (ȇ; ȁ á; ȃ)
Zgornjejezêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Prekmurski
zgòrnjek -a m zgornje kolo mlina: tecsé voda, na nistero zgora. Te ete sze zgornyek zové KAJ 1870, 108
Celotno geslo ePravopis
Zgornje Kriško jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjega Kriškega jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jezero v Sloveniji
IZGOVOR: [zgórnje kríško jézero], rodilnik [zgórnjega kríškega jézera]
Celotno geslo ePravopis
Zgornje Laze
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjih Laz množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorje
IZGOVOR: [zgórnje láze], rodilnik [zgórnjih làs]
BESEDOTVORJE: Zgornjelažan, Zgornjelažanka, Zgornjelažanov, Zgornjelažankin, zgornjelaški
Celotno geslo ePravopis
zgornjelužiški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zgornjelužiška zgornjelužiško pridevnik
IZGOVOR: [zgórnjelúžiški]
PRIMERJAJ: gornjelužiški
Pravopis
Zgórnje Pírniče -ih -ič ž mn., zem. i. (ọ̑ í  ọ̑ ȋ) v ~ih ~ah
zgornjepírniški -a -o, neurad. pírniški -a -o (í; í)
Zgornjepírničan -a, neurad. Pírničan -a m, preb. i. (í; í)
Zgornjepírničanka -e ž, preb. i. (í)
Čebelarstvo
zgórnje plodíšče -ega -a s
Pleteršnik
zgornjesklẹ̑dičən, -čna, adj. oberschalig: zgornjeskledična tehtnica, eine oberschalige Wage, DZ.
SSKJ²
zgórnještájerski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
nanašajoč se na severni del avstrijske Štajerske: zgornještajerska mesta / zgornještajerska noša
Pravopis
zgornještájerski -a -o (ȃ) ~a mesta
Gledališče
zgórnje vrvíšče -ega -a s
Čebelarstvo
zgórnje žrélo -ega -a s
SSKJ²
zgórnji -a -e prid., zgórnjejši in zgórnejši (ọ̑)
1. ki leži, je višje: zgornji del zidu se kruši; zgornji prostori hiše; poškodovan zgornji rob omare; zgornje police so prazne / doma je v zgornjem koncu vasi; pog. zgornja stranka se je odselila stranka, ki je stanovala nad našim stanovanjem / zgornji del telesa; zgornji mlinski kamen; zgornji zobje; zgornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; zgornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje / Zgornja Slivnica
// ki je, leži najvišje: zgornji kavelj se je odlomil; padel je z zgornje stopnice
2. ki je, se nahaja nad čim drugim, na površini: zgornja plast zemlje / zgornje usnje usnje za zgornje dele obutve
3. v zvezi zgornja stran stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: zgornja stran preproge / zgornja stran listov
4. nanašajoč se na najvišjo stopnjo, velikost česa: zgornja starostna meja; zgornja dovoljena teža; zgornja vrednost
5. ki je v dotakratnem besedilu že napisan: iz zgornjega opisa je razvidno sedanje stanje; to potrjujejo zgornje ugotovitve; pisar. prosimo, da zgornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
● ekspr. zgornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; zgornji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo lordi; sedeti na zgornjem koncu mize delu mize, ki je blizu čela; publ. zgornji sloji družbe višji sloji; nar. zgornji veter veter, ki piha z zgornje strani, s hribov
♦ anat. zgornja čeljustnica; zgornja okončina roka; fiz. zgornja meja frekvence zvoka največja frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. zgornji tok reke začetni del reke blizu izvira; zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; geol. zgornja kreda najmlajši del krede; mat. zgornja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; sam.:, pog. zgornjih ni doma; iz zgornjega sledi, da je delo končano
Pravopis
zgórnji -a -e (ọ̑) ~ prostor; ~a plast zemlje; anat. ~e okončine roke
zgórnji -ega m, člov. (ọ̑) prakt.sp. ~ega ni doma zgornjega stanovalca
Celotno geslo Frazemi
zgórnji Frazemi s sestavino zgórnji:
zgórnjih desét tísoč
Celotno geslo Etimološki
zgọ̑rnji – glej zgóraj
Pleteršnik
zgọ̑rnji, adj. der obere; zgornja in spodja čeljust; zgornji, spodnji del; zgornja hiša, das Obergeschoss, Cig., Jan.
Celotno geslo Pohlin
zgornji [zg??rnji] pridevnik

zgornji

PRIMERJAJ: zgorenji

Hipolit
zgornji pridevnik
Število zadetkov: 583556