Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Megiser
zgovarjati se nedovršni glagol
Besedje16
zgovarjati se glag. nedov. ♦ P: 7 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MTh 1603)
Črnovrški
zgovarjati se
Hipolit
zgovarjenje samostalnik srednjega spola

GLEJ: zgovarjanje

Celotno geslo Pohlin
zgovarljiv [zgovarljív] pridevnik

klepetav

Pleteršnik
zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
Pleteršnik
zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.-C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
Celotno geslo Pohlin
zgovor

GLEJ: izgovor

Hipolit
zgovor samostalnik moškega spola
Vorenc
zgovor1 m, F3, colloquium, pomeinik, ṡguvor, ṡgovor; conversatio, v'kúp prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe, reṡgovorjanîe, poménik, ṡguvor, lebna rovnanîe
Vorenc
zgovor2 m, F3, excusabilis, vreden ṡgovora; excusatè, s'ṡgovoram; excusatio, ṡgovor, ṡgovorjenîe
Besedje16
zgovor1 sam. m ♦ P: 14 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
Besedje16
zgovor2 sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TL 1561, TL 1567, JPo 1578, TT 1581-82)
Hipolit
zgovoreč deležnik

PRIMERJAJ: zgovoriti

Hipolit
zgovorek samostalnik moškega spola
SSKJ²
zgovóren -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika
2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage
    zgovórno prisl.:
    dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju
Pravopis
zgovóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; poud. ~ dokaz |nedvoumen, prepričljiv|; Otrok je zelo ~
zgovórnost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Etimološki
zgovọ́ren – glej gọ̑vor
Pleteršnik
zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.-Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).
Celotno geslo Pohlin
zgovoren [zgovó?r?n] pridevnik

zgovoren

PRIMERJAJ: zgovorljiv

Število zadetkov: 583556