Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zijánje -a s (ȃ)
glagolnik od zijati: zijanje razpok v zemlji / čas si je preganjal z zijanjem naokrog / izza stene se sliši zijanje
Pleteršnik
zijȃnje, n. 1) das Offenhalten des Mundes (Maules, Rachens); — das Klaffen; — 2) das Gaffen; — 3) das Schreien.
Hipolit
zijanje samostalnik srednjega spola
Vorenc
zijanje1 s, sanna, -ae, na eniga ṡianîe k'ṡhpotu, ṡaṡhmaganîe, jeṡika kaṡanîe
Vorenc
zijanje2 s, hiatus terrae, ṡyanîe, reſpokanîe te ṡemlè
Besedje16
zijanje sam. s ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Črnovrški
zijanje
Pleteršnik
zíjast, adj. gerne gaffend: z. človek, SlGor., Fr.-C.
Pleteršnik
zijȃt, f. der Abgrund, Z.; (Zijati, krajno ime, Prim.-Erj. [Torb.]).
SSKJ²
zijáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela
// biti razmeroma široko odprt: okna zijajo in vrata so sneta s tečajev / rana zija; kopalna kad pri dnu zija je počena; razpoke v zemlji zijajo vsak dan bolj so vsak dan večje
// s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v strehi zijajo luknje; košare in sodi so prazni zijali po shrambah
2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: okenske odprtine so črne zijale v nas; pod njim je zijal prepad
3. slabš. imeti odprta usta, kljun: ne zijaj, zapri usta; kokoš zija od žeje
// zehati: ves večer že zija
4. slabš. nepremično, navadno radovedno gledati: ustavil se je in zijal; zijati okrog sebe; kaj tako zijaš vame, za njo / oči topo zijajo
5. slabš. kričati, vpiti2: kaj tako zijaš, saj nismo gluhi; zijati nad kom
● slabš. to bo zijal, ko pride bo začuden, presenečen; ekspr. zijati od začudenja biti zelo začuden; slabš. že spet zija v časopis bere časopis; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; slabš. zija kot tele v nova vrata gleda zelo neumno ali začudeno; preg. čim več ima, po več zija tem več bi hotel imeti
    zijáje :
    zijaje ga je poslušala
    zijajóč -a -e:
    zijajoči gobci pošasti; zijajoča rana, razpoka
Pravopis
zijáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zijánje; (-àt) (á ȃ) Avtomobilska vrata ~ajo; poud.: Kokoš ~a od žeje |ima odprt kljun|; V strehi ~ajo luknje |so vidne|; slabš.: ~ okrog sebe |radovedno gledati|; ~ od začudenja |biti zelo začuden|; slabš. zijati na koga/kaj |vpiti|; slabš. zijati v koga/kaj Že spet ~a ~ časopis |ga bere|; ~ ~ soseda |nepremično, radovedno gledati ga|; slabš. zijati nad kom/čim ~ ~ otroki |vpiti|; slabš. zijati za kom/čim ~ ~ dekletom |radovedno gledati|
Celotno geslo Frazemi
zijáti Frazemi s sestavino zijáti:
zijáti kot žába jájce
Celotno geslo Etimološki
zijáti -ȃm nedov.
Pleteršnik
zijáti, -jȃm, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) offen halten; od žeje z.; — klaffen; zemlja od suše zija, Cig.; — 2) gaffen; z. kam, v koga; na kaj z., etwas begaffen, Cig.; če več ima, na več zija, je mehr man hat, desto mehr verlangt man, Z.; z vsemi tremi z. = Maulaffen feil haben, C.; — 3) schreien, plärren, Mur., Dol., Gor., jvzhŠt.; — = lachen, C.; — zȋjati, -am, jvzhŠt.; praes. tudi: zȋjem, Levst. (Sl. Spr.).
Prekmurski
zíjati tudi zíati -am nedov.
1. zijati, radovedno gledati: ali po 'senszkom szpoli glédati ino ziati, je grdo KOJ 1845, 23
2. zevati: Nai ſzi Satan i veſz ſzvet troubi, nai zija ſzmert SM 1747, 72; Naj zija ſzmrt BKM 1789, 166
Celotno geslo Pohlin
zijati [zijáti zij?m] nedovršni glagol

nedostojno gledati, opazovati; zijati

Hipolit
zijati glagol

PRIMERJAJ: zijajoč

Vorenc
zijati nedov., F3, hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; hians, -tis, kateri ṡyá; hiare, ṡyati
Svetokriški
zijati nedov. zijati, tj. nepremično gledati: ſe potſtopio v' tiga nesramniga Malika Adonida ſiati nedol. (IV, 272)
Besedje16
zijati glag. nedov. ♦ P: 5 (KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)
Število zadetkov: 583476