Zadetki iskanja
zijàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ekspr. ki je razmeroma široko odprt: zijava usta; zijavo brezno
2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav človek / zijav obraz, pogled
1. ekspr. ki je razmeroma široko odprt: zijava usta; zijavo brezno
2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav človek / zijav obraz, pogled
zijàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje|; poud. ~o brezno |široko odprto|
zijávost -i ž, pojm. (á)
zijávost -i ž, pojm. (á)
zijávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. nevljudni ~i |radovedni opazovalci|
zijávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
zijávčev -a -o (ȃ) slabš.
zijávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
zijávčev -a -o (ȃ) slabš.
zijávka1 -e ž (ȃ)
slabš. ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zbralo se je veliko zijačev in zijavk
slabš. ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zbralo se je veliko zijačev in zijavk
zijávka2 in zijálka -e ž (ȃ)
jama, votlina z daleč vidnim vhodom: raziskati zijavko; iti, spustiti se v zijavko; nekdanji prebivalci zijavk / Potočka zijavka
jama, votlina z daleč vidnim vhodom: raziskati zijavko; iti, spustiti se v zijavko; nekdanji prebivalci zijavk / Potočka zijavka
zijȃvka, f. 1) die Gafferin, Cig., Jan.; — 2) die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jap. (Prid.); — 3) zijavke, Rachenblütler (personatae), Tuš. (B.).
zijavka samostalnik ženskega spola
zijávost -i ž (á)
slabš. lastnost, značilnost zijavega človeka: zaradi njegove zijavosti ga nikjer niso marali
slabš. lastnost, značilnost zijavega človeka: zaradi njegove zijavosti ga nikjer niso marali
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28411
- 28412
- 28413
- 28414
- 28415
- 28416
- 28417
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476