Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zlámanje -a s uničenje: Zlámanye i nevola je vu nyihovi czeſztaj KŠ 1771, 453
SSKJ²
zlámati -am in -ljem dov. (ȃ)
nar. zlomiti: zlamati palico
    zláman -a -o:
    zlamana deska
    ●     nar. domov je prišel čisto zlaman zelo utrujen
Pleteršnik
zlȃmati, -am, vb. pf. zusammenbrechen, in Stücke brechen, Cig., M.; vse palice z., jvzhŠt.
Prekmurski
zlámati -am tudi -lem nedov. lomiti: Glász Goszpodna zlámle czedrovje TA 1848, 22; i zlámao je drevje TA 1848, 87
zlámani -a -o zlomljen, potrt: Düjh Goſzpodnov me je poſzlao odpiſztiti zlámane vu odpüſcsanyi KŠ 1771, 176
Geologija
zlámbaški lápor -ega -ja m
Celotno geslo Megiser
zlamenje -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
zlamenje sam. s ♦ P: 3 (DB 1584-Reg4, MD 1592-hrv., MTh 1603)
SSKJ²
zlámljati -am nedov. (á)
lomiti: zlamljati veje
Besedje16
zlamnik* prisl.* ♦ P: 1 (MTh 1603)
SSKJ²
zlasáti -ám dov. (á ȃ)
prijeti za lase in stresti: fanta je ozmerjal in zlasal; pren., ekspr. veter se je zagnal v kostanj in ga zlasal
    zlasáti se ekspr.
    1. stepsti se: fantje so se zlasali
    2. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zlasata
Pravopis
zlasáti -ám dov. zlasánje; drugo gl. lasati (á ȃ) koga Vsiljivca je ozmerjal in zlasal
zlasáti se -ám se (á ȃ) poud.: Fantje so se zlasali |se stepli|; Zaradi otrok se večkrat ~ata |se spreta, se sporečeta|
Celotno geslo Etimološki
zlasáti – glej lȃs
Pleteršnik
zlasáti, -ȃm, vb. pf. bei den Haaren nehmen und beuteln; z. nepokornega dečka.
Bovški
zlasati gl. scotati
Celotno geslo Pohlin
zlasten [zl?st?n] pridevnik

nenavaden, poseben

SSKJ²
zlásti člen. (ȃ)
1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari: tehnične predmete so si ogledovali zlasti fantje; prstne odtise uporabljajo zlasti v kriminologiji; suša je izrazita zlasti tam, kjer je zemlja plitva / mišica postavi las pokonci zlasti ob neprijetnih dražljajih; piše se tudi z vejico: priporočajo sončenje, zlasti ob morju; sadja je bilo dovolj, zlasti zato, ker je drevje dobro obrodilo / v noge ga rado zebe, zlasti kadar ima mokre
// izraža, da je kaj dodanega na prvem mestu glede na prej navedeno: razpravljali so o vprašanjih urbanizma, zlasti o cestah; primeri iz svetovne, zlasti francoske književnosti; otroka, zlasti še mladostnika, ni mogoče vzgajati brez poznavanja njegove duševnosti; samota ni zmeraj prijetna, zlasti takrat ne, ko je človek bolan
2. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: v razpravi so zlasti poudarjali pomanjkanje surovin; pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče; za oprijemanje je zlasti pomemben gibljiv sklep / nasprotja so obstajala že od začetka, zlasti pa so se poglobila ob krizi
Pravopis
zlásti1 mer. prisl. (ȃ) V razpravi so poudarjali ~ problem vrednotenja umskega dela; Za oprijemanje je pomemben ~ gibljiv sklep; Nasprotja so obstajala že od začetka, ~ pa so se poglobila ob naftni krizi
Pravopis
zlásti2 poudar. člen. (ȃ) Za ta šport se odločajo ~ fantje; Suša je bila huda ~ tam, kjer je zemlja peščena; V noge jo rado zebe, ~ pozimi; prevajati iz svetovne, ~ francoske književnosti
Celotno geslo Etimološki
zlȃsti prisl. in člen.
Pleteršnik
zlȃsti, adv. = izlasti, besonders.
Število zadetkov: 583476