Fran

zlat m, F2, aures, aurei, ardezhi ẛlati, zekini; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvánt, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti; prim. zlati 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat prid., F43, aureus, -a, -um, ẛlát; arrugia, -ae, ẛlata jama kir ſe ẛlatú kopa, ali ẛlata ruda; auriramentum, ẛlatá peiſſik, ẛlati peiſſik; carbasinus, ẛlate farbe; haemorrhois, -dis, hamorrhogia, tá tekozha kry is ṡadnize, is te ṡlate ṡhyle; praetexta, -ae, ena ſuknîa s'ṡlatimi ṡhnorami ali ṡhpizami

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat -a -o pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat1 sam. m ♦ P: 6 (TT 1557, TL 1567, KPo 1567, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat2 prid. ♦ P: 21 (TC 1550, TKo 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlat zlata zlato pridevnik

Zláta -e ž, oseb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

Zlata baba Zlate babe samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2016: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zláta čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlatadelnik samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zlatadelnost samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zlatadelščina samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Zláta hórda -e -e ž, zem. i. (á ọ̑) |zgodovinska mongolska država|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zlaták, m. der Ducaten, Navr. (Let., Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zláta klávzula -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zláta kolájna -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.

zláta korála -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2025.