Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zlôbec -bca m (ó)
1. knjiž. zlobnež: zlobec mu je spodmaknil stol
2. evfem. hudič: sam črni zlobec je prišel ponj
Pravopis
zlôbec -bca m z -em člov. (ó) neobč. ~ ga je uščipnil zlobnež; olepš. |hudič|
zlôbčev -a -o (ó)
Pravopis
Zlôbec -bca m z -em oseb. i. (ó) |slovenski pesnik|
Zlôbčev -a -o (ó)
SSKJ²
zlôben -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō)
ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben
// ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled
// ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba
● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev
    zlôbno prisl.:
    zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati
Pravopis
zlôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud. Ima ~ jezik |Rad slabo govori o ljudeh|; zloben do koga ~ ~ sosedov
zlôbnost -i ž, pojm. (ó)
Celotno geslo Etimološki
zlóben – glej zȅl2
Pleteršnik
zlóbən, -bna, adj. 1) bösartig, böswillig, boshaft, Cig., Jan., nk.; böse, frevelhaft, Cig., Jan., C.; zlobno dejanje, Cig.; zlobni srd, C.; — 2) zornmüthig, Guts.-Cig.; bitterböse, grimmig, wüthend, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan.
Celotno geslo Pohlin
zloben [zlób?n] pridevnik

jezen, besen, besneč

Besedje16
zloben prid. ♦ P: 17 (TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Vorenc
zlobenje s, furor, -ris, ṡlobnúſt, ṡlobenîe, tagota
Besedje16
zlobenje sam. s ♦ P: 3 (TPs 1566, DB 1584, TPo 1595)
Hipolit
zlobeti glagol
Pleteršnik
zlobínja, f. = zlobnost 1) (?): mala stopinja, a velika zlobinja, Levst. (Zb. sp.).
SSKJ²
zlobírati -am dov. (ȋ)
uveljaviti določene interese z načrtnim vplivanjem na tistega, ki odloča o kaki stvari: pri oblasteh so zlobirali sprejetje zakona / zlobirati za vodovod
Pleteršnik
zlobíti, -ím, vb. impf. 1) böse machen, Mur.; — 2) z se, zürnen, wüthen, sich ärgern, Meg., Mur., Cig., Jan.; zakaj se ajdje zlobe? Dalm., Trub.; tako divja ino se zlobi ta svet, Trub.; — 3) z. se, drohen, C.; z. se komu, Jarn.; zlobi se mu, da ga bo otepel, da mu bo hišo podžgal, Fr.-C., Savinska dol.-DSv.; — 4) z. se, großthuend versprechen: že dolgo se zlobi, da bo v mesto šel, C.; 46 let se je ta tempelj delal, in ti se ga zlobiš v treh dneh postaviti? Ravn.; Tam se mladenič ne zlobi Biti modrejši kakor ti, Slom.
Celotno geslo Pohlin
zlobiti [zlobiti zlobím] nedovršni glagol

besneti, razsajati

Hipolit
zlobiti glagol
SSKJ²
zlobíti se -ím se nedov. (ī í)
zastar. jeziti se, hudovati se: vsi nejevoljni so se zlobili nanj
Prekmurski
zlòbiti se -im se nedov. jeziti se, hudovati se: Gda je dopüszto nyim sze zlobiti TA 1848, 64
Hipolit
zlobiti se glagol
Število zadetkov: 583476