Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pleteršnik
zločȋnstvọ, n. die Übelthat, das Verbrechen, Mur., Cig., Jan., C., nk.
Prekmurski
zlóčiti -im dov. izločiti, ločiti: Kaj verne od hüdi zlôcsis BRM 1823, 113
zlóčiti se -im se ločiti se: Tam je ono tiváristvo, Stero ſze nezlôcsi BRM 1823, 263
SSKJ²
zlódej -a in zlódja m (ọ̑)
1. evfem. hudič: zlodej ga je obsedel; zlodeja klicati nad koga; povezan je s samim zlodejem; biti hujši od zlodeja; bal se ga je kot samega zlodeja zelo; pihalo je kot tristo zlodejev / v zlodeja maskiran človek / ekspr. zlodej naj to pije, mi ne bomo / kot vzklik: o ti zlodej ti, kakšna grda cesta; o ti zlodej prekleti
2. ekspr. zloben, hudoben človek: takle zlodej vam lahko uniči življenje; hudo je, če moraš biti pokoren takemu zlodeju
3. ekspr. oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja jezo, nejevoljo: ugasni radio, ne bom več poslušal tega zlodeja; kašlja, ne vem, kje je staknil tega zlodeja; otroci vsega zlodeja privlečejo k hiši / kot psovka zlodej zdraharski, daj nam mir
// oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja presenečenje, občudovanje: kdo bi si mislil, da zlodej tako lepo poje; kaj vse zna ta zlodej / zaradi lepega zlodeja hodijo okrog oblasti zelo kočljive zadeve
4. ekspr., v povedni rabi neprijetnosti, težave: če jih bo zapustil, bo zlodej; dež bo, pa boš imel zlodeja / vojska je zlodej neprijetna, huda stvar / v povedni rabi: zlodej je, če dela vsak po svoje; zlodej je živeti v taki negotovosti
5. ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati / veter je zganjal zlodeja in pol velik hrup / malo pozneje je prišel, pa je bil že zlodej pa so se že jezili
6. knjiž., ekspr. revež: kako morejo zlodeji živeti s tako beraško plačo / sprejel je ubogega zlodeja pod streho
7. v členkovni zvezi za zlodeja popolnoma, prav: tega za zlodeja nikjer ne dobiš; zna za zlodeja vse
// sploh, nikakor: tega si pa za zlodeja ni mogel zapomniti
// za vprašalnico poudarja ugibanje: kaj za zlodeja iščete tod okoli / kaj za zlodeja je treba imeti okno odprto ni treba imeti okno odprto
8. v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: zlodej, da bom uganil; ozdravel bo, ni zlodej; naj me zlodej vzame, če ni res; za zlodeja, to mu boš dal
b) jezo, nejevoljo: zlodej, kaj pa rogovilite po hiši; za zlodeja, zakaj ste mu povedali; tristo zlodejev, kaj pa še čakate
c) začudenje, presenečenje: zlodej, še všeč mu bo nazadnje; za zlodeja, tak da je
● 
ekspr. kod te je zlodej nosil toliko časa kje si se mudil, kod si hodil; ekspr. kam te je zlodej odnesel tako hitro kam si šel; ekspr. ne vem, kateri zlodej ga je obsedel, da je tak zakaj je tak; ekspr. sam zlodej ga je prinesel v hišo prišel je ob nepravem času, nezaželeno; njegov prihod je povzročil velike težave; ekspr. zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi umrl bo; ekspr. posestvo je vzel zlodej je propadlo; ekspr. ne želim ga videti, naj ga zlodej vzame izraža zavračanje, odklanjanje; ekspr. naj gre, kamor hoče, zlodej z njo izraža nezanimanje; ekspr. nanj so klicali zlodeja preklinjali so ga; od zlodeja ekspr. fant je od zlodeja zelo prebrisan, podjeten; zmožen tudi zelo hudih dejanj; zelo poreden, neukrotljiv; ekspr. ta ženska je od zlodeja doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudobna; ekspr. (pojdi) k zlodeju, babnica izraža zavračanje; ekspr. on zna vsega zlodeja je zelo podjeten, spreten; ekspr. on je živ zlodej zelo hudoben človek; ekspr. izmišljali so si zlodeja in pol, da bi ga pozdravili zelo so se trudili
    zlódja in zlódeja ekspr.:
    zlodja, tak da je; zlodja, kaj pa še čakate; kdo zlodja ga je ovadil / kaj zlodja je treba imeti vedno odprto ni treba / gotovo mu bo posodil. Zlodja mu bo ne bo mu
Pravopis
zlódej1 -a tudi zlódej -dja m z -em člov. (ọ̑; ọ̑)
1. olepš. ~ ga je premotil |hudič|; poud.: izogibati se takega ~a |zlobnega, hudobnega človeka|; Kaj pa delate takega ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; Zdaj pa imamo ~a |neprijetnosti, težave|; Otroci vsega ~a privlečejo k hiši |veliko različnih reči|; Tega za ~a nikjer ne dobiš |prav nikjer|; Kaj za ~a iščete tod |kaj vendar|; Tega si pa za ~a ni mogel zapomniti |sploh, nikakor|

zlódejka -e ž, člov. (ọ̑) poud. |zlobna, hudobna ženska|
zlódejev -a -o tudi zlódjev -a -o (ọ̑; ọ̑) olepš. |hudičev|; poud.: ~ človek |zloben, hudoben|; ~ položaj |zelo neprijeten, težaven|
Pravopis
zlódej2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, če dela vsak po svoje |slabo|
Pravopis
zlódej3 razpolož. medm. (ọ̑) kletv. ~, kaj pa govoriš
Celotno geslo Pregovori
zlodej
V VARIANTI IZRAZOV: Hudič je v podrobnostih
Celotno geslo Etimološki
zlọ̑dej -a in -dja m
Pleteršnik
zlọ̑dẹj, m. der Böse, der Teufel (navadno le v kletvi); da te z.! dass dich der Kuckuck! Cig.; ta deček je od zlodeja, das ist ein Teufelsknabe! (nav. zlodi, gen. zlodja; toda: zlodej, Trub.-Mik.).
Celotno geslo Pohlin
zlodej [zl??dej] samostalnik moškega spola

hudič, vrag, zlodej

Hipolit
zlodej samostalnik moškega spola
Svetokriški
zlodej -a m hudič, zlodej: hudizh me vſemi, sludi im. ed. me resneſi ǀ De bi ſludi im. ed. vſel vinu, inu vuoli ǀ na mejſti sludia rod. ed., hudizha, treska, hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu daj. ed. sdash, ſmert voſzhish ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia tož. ed. popijl ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl, ampak ſludia tož. ed., inu hudizha ǀ s'hudizham, inu s'ſludiam or. ed. sdajejo ſvojga blishniga ǀ vſy sludy im. mn. is pekla ſo ſè resuisdali ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou rod. mn., inu hudizhuu
Besedje16
zlodej sam. m ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
zlodej
Svetokriški
zlodejanje s preklinjanje z besedo zlodej: Lubish hudizhovajne, sludjaine tož. ed., preklinajne, treskaine (II, 345)
Pleteršnik
zlọ̑dẹjati, -am, vb. impf. mit dem Worte "zlodej" fluchen, Jarn., Jsvkr.
Svetokriški
zlodejati -am nedov. preklinjati z besedo zlodej: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat nedol. ǀ Ah kaku veliku vezh bi ſe sramovali kregat, ſmeriat, inu sludiat nedol. ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate 2. mn., treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ nesludiai +vel. 2. ed., inu neshentovai, ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial del. ed. m, treskal, marmral, opraulal, klafal, inu s' Bugam shentoval ǀ de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli, sludjali del. mn. m, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili ǀ Shelish de bi nesludiali +del. mn. m, preklinali, ali shentovali
SSKJ²
zlódejev in zlódjev -a -o prid. (ọ̑)
1. evfem. hudičev: taki ljudje so zlodejevi pomočniki / imel je naravnost zlodejev videz / zlodejev monolog v drami / kot psovka baba zlodejeva, bodi že tiho
2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zlodejevi ljudje mi zavidajo; ves čas so imeli za petami zlodejevega policista / kaj bereš te zlodejeve knjige
3. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj na videz nerešljivega: ves zlodejev je; take ženske so zlodejeve
4. slabš. zloben, hudoben: ti otroci so zlodejevi, vse se jih boji
5. ekspr. zelo neprijeten, težek: smo v zlodejevem položaju
    zlódejevo in zlódjevo
    1. prislov od zlodejev: zlodejevo se obnašati
    2. ekspr. zelo, hudo: zlodejevo nerodna zadeva
Pleteršnik
zlọ̑dẹjev, adj. des Teufels-, Teufels-, teuflisch; to je zlodejev deček!
Črnovrški
zlodejev
Število zadetkov: 583476