Zadetki iskanja
zlokôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) neobč.: ~ kraj grozljiv, neprijeten; ~ namen zloben, hudoben; ~o znamenje slabo, nevarno
zlokôbnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
zlokôbnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
zlòm zlôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od zlomiti: zlom držala zaradi pritiskanja; zlom kosti ob padcu; zlom osi / zlom glavnega junaka ob koncu romana; duševni, moralni zlom koga / zlom idealov, vere v avtoriteto / zlom armade razpad, uničenje; zlom stavke / zlom fašizma, komunizma; zlom režima odprava / po zlomu stare Jugoslavije
2. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: gospodarski zlom države; zlom banke
3. poškodba, pri kateri je kost prelomljena: ugotoviti zlom; ukrepi pri zlomu kosti / uravnati zlom zlomljenost
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa
♦ med. komplicirani zlom pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; odprti zlom pri katerem kost predre kožo
1. glagolnik od zlomiti: zlom držala zaradi pritiskanja; zlom kosti ob padcu; zlom osi / zlom glavnega junaka ob koncu romana; duševni, moralni zlom koga / zlom idealov, vere v avtoriteto / zlom armade razpad, uničenje; zlom stavke / zlom fašizma, komunizma; zlom režima odprava / po zlomu stare Jugoslavije
2. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: gospodarski zlom države; zlom banke
3. poškodba, pri kateri je kost prelomljena: ugotoviti zlom; ukrepi pri zlomu kosti / uravnati zlom zlomljenost
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa
♦ med. komplicirani zlom pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; odprti zlom pri katerem kost predre kožo
zlom samostalnik moškega spola
zlomastenje samostalnik srednjega spola
zlomástiti -im dov. (á ȃ)
silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: zlomastil je skozi gozd
// ekspr. silovito, hrupno iti, priti: zlomastil je po stopnicah / najraje bi zlomastil nadenj; pren. nevihta je zlomastila čez gore
silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: zlomastil je skozi gozd
// ekspr. silovito, hrupno iti, priti: zlomastil je po stopnicah / najraje bi zlomastil nadenj; pren. nevihta je zlomastila čez gore
zlomástiti – glej lomástiti
zlomástiti 1., -ȃstim, vb. pf. in ungestümer Weise zerbrechen: drevje z., Ravn.; z. komu kosti, Dalm.; — = potolči, Dict.; z. sovražnika, Dalm.
zlomastiti dov., F7, affligere, ẛhaliti, kaſtigati, ſtiſkati, poſſati, ẛlomaſtiti; concutere, ſtreſti, ṡlomaſtiti, ſtrepetati, pleṡkatati; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; conquaſsare, ſtréti, ẛlomaſtiti; perfringere, predréti, ṡlomaſtiti; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam, s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28485
- 28486
- 28487
- 28488
- 28489
- 28490
- 28491
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476