Zadetki iskanja
zlomíti zlómim dov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose
// poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike; zlomiti obtoženca z mučenjem; zlomili so jo, da je priznala; niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je
// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor; zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose
// poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike; zlomiti obtoženca z mučenjem; zlomili so jo, da je priznala; niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je
// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor; zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)
- zlomíti se
1. izgubiti moč za odpor, vztrajanje v čem: obtoženec se je zlomil in priznal zločin; duševno, notranje se zlomiti / polagoma se je zlomil in postal starec se duševno, telesno izčrpal
2. ekspr. prenehati trajati, obstajati zaradi nasprotnikove premoči, delovanja česa: obramba se je zlomila / upanje v njem se je zlomilo; sila viharja se je zlomila / armada se je v nekaj dneh zlomila je v nekaj dneh propadla, razpadla
3. ekspr. na hitro utihniti, izgubiti glasnost: glas se mu je zlomil; pesem se je zlomila / besede so se ji zlomile v joku
4. pod kotom spremeniti smer: lok se zgoraj zlomi; vsake toliko se prostor zlomi / planota se zlomi v prepadnih stenah soteske se na hitro konča
// ekspr. upogniti se, sključiti se: pod težkim bremenom se je zlomil; zlomiti se v pasu
● v njem se je nekaj zlomilo prenehal je biti trden v svojem prepričanju, zaupanju; zaradi krivic se je v njem vse zlomilo popolnoma je izgubil zaupanje, vero v kaj; ekspr. zlomil se je v sebi izgubil je zaupanje, vero vase; ekspr. zlomiti se v jok zajokati
- zlómljen -a -o:
zlomljen drog; zlomljen ponos, upor; videl ga je vsega zlomljenega in postaranega; stal je zlomljen v križu; zlomljena kost, noga; zlomljena osebnost; bila je ponižana in zlomljena
● ekspr. zlomljeni od celodnevnega dela so popadali na tla zelo utrujeni, izčrpani; ekspr. natepli so ga, da je ves zlomljen ga vse boli
zlomíti zlómim dov.; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ palico; ~ (si) nogo; ~ obtoženca, da prizna; poud. Zlomil jo je jok |Zajokala je|; ~ stavko; tisk. ~ strani; brezos. Ob branju obsodbe ga je zlomilo
zlomíti se zlómim se (í/ȋ ọ́) Deska se je zlomila; poud. Glas se ji je zlomil |Ni mogla več govoriti, peti|; duševno se zlomiti
zlomíti se zlómim se (í/ȋ ọ́) Deska se je zlomila; poud. Glas se ji je zlomil |Ni mogla več govoriti, peti|; duševno se zlomiti
zlomitiV VARIANTI IZRAZOV: Če ni pokvarjeno, ne popravljaj, Kar te ne ubije, te okrepi
zlómiti 1., -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen, brechen; palico z.; nogo, roko vrat si z.; z. pečat, das Siegel verletzen, Cig.; — (pren.) krč, mraz ga je zlomil, er bekam einen Krampf-, Fieberanfall, Cig.; strah in žalost ga zlomi, Glas.; — z. se pri delu, sich bei der Arbeit abmartern, C.
zlómiti 3., -lǫ́mim, vb. pf. einbrechen: z. v hišo, Cig.; tatje do njih zlomijo, Ravn.; — (nam. vzl-).
zlomiti dov., F12, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reẛbiti; effractor, -ris, kateri gori ſtare, ali ṡlomi; frangere, reṡbyti, ṡlomiti, ſtréti, vkarhniti; fregit sibi brachium, je rokó ſebi ṡlomil; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati; introrumpere, notar ṡlomiti, predréti, polukati; januam effringere, vrata ṡlomiti, ſtréti; prorumpere, predreiti, s'ſylo notar ṡlomiti, ali priti; rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti, predréti; trichomanes, tá ardezhi ṡlomi kamen, ali ṡmanzani kamen, ṡeliṡzhe
zlomiti dov. zlomiti: grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo slomit nedol. ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit nedol. ǀ ti veruejesh de bi ſi urat, ali nogo slomil del. ed. m ǀ nad katerem nikatere palze ſò bily slomili del. mn. m
zlomiti dovršni glagol
zlomiti glag. dov. ♦ P: 10 (TE 1555, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28487
- 28488
- 28489
- 28490
- 28491
- 28492
- 28493
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476