Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zlosréčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. nesrečen: smrt zlosrečnih bratov; zlosrečni otroci / zlosrečna dežela
● knjiž. postaviti zlosrečne preroke na laž zlovešče
Pleteršnik
zlosrę́čən, -čna, adj. = nesrečen, Jan., nk.
SSKJ²
zlóst -i ž (ọ̑) knjiž.
1. lastnost, značilnost zlega: spoznati zlost greha, naklepov / zlost bolezni / odpraviti zlost na svetu zlo; umirali so od zlosti hudega; zlost presitih ljudi zla dejanja
2. zlobnost, hudobnost: priznavati svojo zavrženost in zlost / zlost epigramov / buditi v kom zlost zlobo; v glasu ni bilo več prejšnje zlosti jeze
Pleteršnik
zlọ̑st, f. 1) die moralische Schlechtigkeit, die Bosheit, Cig., Jan., C., M.; das Laster, Mur.; Zlosti še ne znate, Danj. (Posv. p.); to je sama zavist in zlost, Let.; — 2) der Zorn, der Grimm, Jan., C.; — 3) die Drangsal, Cig.
SSKJ²
zlostáviti -im nedov. in dov. (á ȃ) star.
1. slabo ravnati s kom: zlostavili so otroke
2. dov. spolno zlorabiti, onečastiti: zlostaviti dekle
    zlostávljen -a -o:
    zlostavljena ženska
SSKJ²
zlostávljati -am nedov. (á) star.
1. slabo ravnati s kom: ko se je uprl, so ga nehali zlostavljati
2. spolno zlorabljati, onečaščati: v zaporih so ženske zlostavljali
SSKJ²
zlósten -tna -o prid., zlóstnejši (ọ̑)
knjiž. zloben, sovražen: zlosten pogled / vsak dan so postajali zlostnejši in močnejši
Pleteršnik
zlọ̑stən, -stna, adj. 1) boshaft, frevelhaft, Cig.; übelthäterisch, lasterhaft, Mur.; — 2) grimmig, Jan.
Besedje16
zlosti gl. zlasti ♦ P: 1 (KB 1566)
Celotno geslo eSSKJ
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]
    1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
Pravopis
zlóščen -a -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ parket
zlóščenost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Pleteršnik
zlǫ̑ščina, f. die Eintracht, C., Z.; tako je hitro zopet združnost in zloščina prišla v ljubo mesto, Jurč.; — prim. zloga.
Hipolit
zloščina samostalnik ženskega spola
Vorenc
zloščina1 ž, F4, concinnitas, prava ẛloṡzhina, pravu ẛhtimanîe; concordia, ẛloṡzhina, ṡkladanîe, ẛglihanîe; unio, -onis, ṡloṡhnoſt, ṡloṡzhina; unitas, edinoſt, edinſtvu: tudi ṡloṡzhina
Vorenc
zloščina2 ž, compositura, ṡloṡzhina, v'kúp ſpravlenîe
Celotno geslo eSSKJ
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk
      1.1. dati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
SSKJ²
zlóščiti -im dov. (ọ̄)
1. prekriti z loščem: te lonce je treba še zloščiti
2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: zloščiti čevlje, parket / premazati pod z voščenimi čistili in zloščiti; zloščiti s suho krpo
    zlóščen -a -o:
    zloščeno pohištvo; skrbno zloščena obutev
Pravopis
zlóščiti -im dov. -en -ena; zlóščenje (ọ́; ọ̑) kaj ~ čevlje
Celotno geslo Etimološki
zlọ̄ščiti – glej lọ̄ščiti
SSKJ²
zlót -a m (ọ̑)
denarna enota Poljske: najeti več milijard zlotov posojila; bankovec za petdeset zlotov
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:
Število zadetkov: 583476