Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
zmago.. prvi del podr. zlož. zmagoslávje, zmagonôsen, zmagosláven
Pleteršnik
zmagodobítən, -tna, adj. Sieges-, siegreich, Jan. (H.).
Pleteršnik
zmagodobítje, n. der Sieg: z. slaviti, Zv.
SSKJ²
zmagonôsen -sna -o prid. (ó ō)
star. zmagovit: zmagonosna vojska / zmagonosni boji / zmagonosen pogled zmagoslaven
    zmagonôsno prisl.:
    zmagonosno pogledati
Pleteršnik
zmagonǫ́sən, -sna, adj. siegbringend, siegreich, Cig., Jan., nk.
Pravopis
Zmágoslav -a m, oseb. i. (ȃ)
Zmágoslava -e ž, oseb. i. (ȃ)
SSKJ²
zmagosláven -vna -o prid., zmagoslávnejši (á)
1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagoslaven nasmeh, pogled / zmagoslaven sprejem
2. ekspr. zmagovit: zmagoslavna četa / zmagoslaven boj
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagoslavna lepota / zmagoslaven dokaz moči zelo velik, prepričljiv
● knjiž., ekspr. kdo bo dobil zmagoslavno palmo zmagal; publ. igra je opravila zmagoslavno pot po odrih je bila uspešno igrana
♦ rel. zmagoslavna cerkev skupnost svetnikov v nebesih
    zmagoslávno prisl.:
    zmagoslavno pokazati avtomobil
Pravopis
zmagosláven -vna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ nasmeh; poud.: ~ dokaz moči |prepričljiv|; ~a četa |zmagovita|
zmagoslávnost -i ž, pojm. (á)
Pleteršnik
zmagoslávən, -vna, adj. Triumph-, triumphierend, nk.
SSKJ²
zmagosláviti -im nedov. in dov. (á ȃ)
zastar. slaviti, praznovati zmago: zmagovalci so zmagoslavili; hrupno zmagoslaviti / vnaprej vem, kdo bo zmagoslavil zmagal; zmagoslaviti nad sovražnikom premagati ga
SSKJ²
zmagoslávje -a s (ȃ)
1. veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: prevzelo ga je zmagoslavje; pogled je izdajal zmagoslavje; občutek zmagoslavja / z zmagoslavjem pokazati dovoljenje
2. ekspr. zmaga: praznovati, pričakovati zmagoslavje / zmagoslavje sodobne tehnologije
● publ. napredno gibanje je slavilo zmagoslavje zmagalo
Pravopis
zmagoslávje -a s, pojm. (ȃ) občutek ~a; poud. ~ sodobne tehnologije |zmaga|
Pleteršnik
zmagoslȃvje, n. die Siegesfeier, der Triumph, Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
zmagoslȃvnica, f. der Triumphgesang, Cig. (T.), ZgD.
Pravopis
zmagoslávno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ priti na oder
SSKJ²
zmagosvésten -tna -o prid. (ẹ̄)
zastar. prepričan v zmago: zmagosvesten poveljnik
    zmagosvéstno prisl.:
    zmagosvestno govoriti
SSKJ²
zmagoválec -lca [zmagovau̯ca] m (ȃ)
kdor zmaga: vdati se zmagovalcu; zmagovalec in poraženec; vrniti se kot zmagovalec / moralni zmagovalec / olimpijski zmagovalec; zmagovalec zadnje igre / festivalski zmagovalec / zmagovalec na volitvah / star. zmagovalec sovražne vojske premagovalec
● publ. iz borbe je izšel kot zmagovalec je zmagal; publ. stopiti na oder za zmagovalce zmagati
Pravopis
zmagoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) čestitati ~u; ponosen ~; ~ nad barbari
zmagoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zmagoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Celotno geslo Pregovori
zmagovalec je sestavina izrazov
V vojni ni zmagovalcev, Zgodovino pišejo zmagovalci
Celotno geslo Etimološki
zmagovȃlec – glej zmȃgati
Število zadetkov: 583476