Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zmagoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zmagovanje ali zmago: zmagovalna vojska / zmagovalni čoln / zmagovalna pesem / zmagovalni oder / ozreti se na koga z zmagovalnim pogledom zmagoslavnim
● publ. povzpeti se, stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra zmagati; publ. dobiti zmagovalni venec zmagati; publ. tekmovalec je že večkrat stal na zmagovalnih stopnicah zmagal
    zmagoválno prisl.:
    zmagovalno pokimati
Pravopis
zmagoválen -lna -o (ȃ) ~ pogled
zmagoválni -a -o (ȃ) ~ oder; publ. priti na ~e stopnice zmagati
zmagoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Pregovori
zmagovalen je sestavina izrazov
Zmagovalnega konja se ne menja
Celotno geslo Etimološki
zmagovȃlen – glej zmȃgati
Pleteršnik
zmagováłən, -łna, adj. siegend, siegreich, Cig., Jan., nk.
SSKJ²
zmagoválka -e [zmagovau̯ka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki zmaga: slaviti zmagovalko / olimpijska, pokalna zmagovalka; zmagovalka turnirja; zmagovalka v smuku, teku / zmagovalka volitev / popevka zmagovalka
Celotno geslo Etimološki
zmagovȃlka – glej zmȃgati
Pravopis
zmagoválno nač. prisl. (ȃ) ~ pokimati
SSKJ²
zmagoválski -a -o [zmagovau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na zmagovalce ali zmagovanje: zmagovalski venec / zmagovalski ponos
Pravopis
zmagoválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~ venec
SSKJ²
zmagovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zmagovati: navaditi se na zmagovanje / zmagovanje zdravih načel / imeti dovolj moči za zmagovanje težav
SSKJ²
zmagováti -újem nedov. (á ȗ)
1. v vojaškem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: vojska zmaguje; zmagovati s tanki / vojaško zmagovati
// v fizičnem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha: zmagovali so fantje iz sosednje ulice
// v spopadu sploh dosegati, da nasprotnik popusti, pristane na zahteve osebka: zmagujemo: ne upajo si nas zapreti / zmagovati v prepirih
2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, dosegati najboljši rezultat: letos naši smučarji ne zmagujejo; zmagovati na velikih tekmovanjih; zmagovati s slabšimi kartami / ti avtomobili že dolgo zmagujejo
3. dobivati najvišje nagrade, biti razglašan za najboljšega na festivalu, natečaju: zmagujejo družbenokritični filmi; take pesmi pogosto zmagujejo
4. na volitvah, glasovanju dobivati največ glasov: zmagujejo socialisti / zmagovati na volitvah
5. dobivati delo, službo, razpisano z natečajem: zmagujejo kandidati z višjo izobrazbo
6. ekspr. v kakem procesu se uveljavljati kot močnejši od česa drugega: zmaguje nasprotno stališče / zmagoval je oče v njem očetovska čustva so postajala vedno močnejša
7. preh., ekspr. izraža, da je kdo sposoben opraviti kaj zaradi duševnega ali telesnega preseganja zahtevnosti dela, nalog: zmagovati delo; nalog ne zmagujejo niti najboljši dijaki / težko zmagujemo izdatke krijemo; ne zmagujemo več obresti ne moremo jih plačevati; pevci komaj zmagujejo ta ton zadevajo, pojejo; dobro zmaguje vlogo nasilneža igra / konja sta pri oranju težko zmagovala ilovico vlekla plug po njej; dobro kolo lažje zmaguje klance jih prepelje, se vzpenja po njih / kmetija je velika, pa še nekako zmagujemo smo sposobni opraviti vse delo
8. preh., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost jo zmaguje / kljub vsemu so jo zmagovale solze so ji tekle; vino me zmaguje postajam pijan, zaspan / brezoseb. zmagovalo ga je
9. preh., star. premagovati: zmagovati ovire, težave
    zmagujóč -a -e:
    zmagujoča vojska
    ●     publ. zmagujoči podvigi naših alpinistov zmagoviti, veliki
Pravopis
zmagováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zmagovánje; (-àt) (á ȗ) ~ na tekmovanjih; ~ v boju; zmagovati koga/kaj Utrujenost jih ~uje; poud. težko ~ izdatke |jih plačevati|
Celotno geslo Pregovori
zmagovati
V VARIANTI IZRAZOV: Zmagovalnega konja se ne menja
Pleteršnik
zmagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bestreiten können, gewachsen sein; starih bremen več ne z., nk.; veliko je posestvo, pa se zmaguje (man ist ihm gewachsen), LjZv.; — 2) Sieger sein, besiegen.
Črnovrški
zmagovati
Pleteršnik
zmagovȃvəc, -vca, m. der Besieger, nk.
Pleteršnik
zmagovȃvka, f. die Besiegerin, nk.
SSKJ²
zmagovít -a -o prid. (ȋ)
1. ki zmaga, zmaguje: zmagovita vojska / zmagoviti košarkarji; zmagovito moštvo / zmagovita popevka / publ. v tem trenutku so zmagoviti nasprotniki zmagujejo; zmagovit se vrniti
2. s katerim se zmaga, zmaguje: zmagovita karta; zmagovita kombinacija / njegovi nastopi so zmagoviti uspešni
♦ šport. zmagoviti gol, koš
3. v katerem se zmaga, zmaguje: zmagovit boj; zmagovita vojna / ekspr. bojevati se do zmagovitega konca zmage
4. ekspr. na katerem se doseže, dosega velike uspehe: zmagovito potovanje gledališča po evropskih mestih
5. ekspr. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagovit krik / doživeti zmagovit sprejem
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagovita lepota / zmagovit uspeh predstave zelo velik
● publ. avtomobilizem je na zmagovitem pohodu se vedno bolj širi
    zmagovíto prisl.:
    zmagovito se bojevati
Pravopis
zmagovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ boj; poud. ~ uspeh predstave |zelo velik|; Njegov nastop je bil ~
zmagovítost -i ž, pojm. (ȋ)
Število zadetkov: 583476