Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pleteršnik
zmȃnjk, m. der Abgang, das Deficit, der Verlust, DZ.; (zmȃnjək), Cig., Jan.
Hipolit
zmanjkan deležnik

PRIMERJAJ: zmanjkati

Vorenc
zmanjkan del.succenturiatus, -a, -umoroṡhin, na meiſti tega ṡmankaniga ṡholnerja
Pleteršnik
zmȃnjkanje, n. das Ausgehen, der Mangel; obilje in z., Krelj.
Besedje16
zmanjkanje sam. s ♦ P: 2 (DJ 1575, JPo 1578)
SSKJ²
zmánjkati -am dov. (ȃ)
1. s smiselnim osebkom v rodilniku nehati biti na razpolago: zmanjkalo mu je denarja; vode večkrat zmanjka; potapljaču je zmanjkalo zraka / poguma, potrpežljivosti ji ne zmanjka / zmanjkalo mu je besed, vprašanj / sredi gozda zmanjka poti
2. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: spet mu je zmanjkala ena knjiga; z mize je zmanjkal rokopis; naštel je, kaj vse mu je že zmanjkalo
● 
ekspr. dali so mu injekcijo, da ga ne bi spet zmanjkalo da ne bi spet omedlel; ekspr. čez noč jih je zmanjkalo so izginili, pobegnili; ekspr. od utrujenosti jo je takoj zmanjkalo je takoj zaspala; ekspr. pred težavami ga bo zmanjkalo težav ne bo mogel premagati; se jim bo izognil; ekspr. hitro ji zmanjka sape postane zadihana, izčrpana
    zmánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku, z nikalnico
    izraža obstajanje česa v veliki količini: lepih deklet se ne zmanjka; poleti se rib ne zmanjka
Pravopis
zmánjkati -a dov. zmánjkanje (ȃ) komu česa Zmanjkalo mu je denarja; poud. Hitro ji ~a sape |postane zadihana|; zmanjkati koga/česa Kmalu bo zmanjkalo nabornikov; Vode je zmanjkalo; poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|; Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|; os., omilj. zmanjkati komu Spet mu je zmanjkala knjiga |mu je bila ukradena, vzeta|; omilj. Z mize je zmanjkal rokopis |je bil ukraden, vzet|
zmánjkati se -a se (ȃ) z nikalnico koga/česa poud. Lepih deklet se ne ~a |je veliko|
Celotno geslo Vezljivostni G
zmánjkati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago
Zmeraj (mu) zmanjka denarja.
1.1.
koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.
1.2.
koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.
Celotno geslo Frazemi
zmánjkati Frazemi s sestavino zmánjkati:
beséd zmánjka [kómu], štréne zmánjka [kómu]
Celotno geslo Etimološki
zmȃnjkati – glej mȃnjkati
Pleteršnik
zmȃnjkati, -am, vb. pf. zu fehlen anfangen, ausgehen; pijače, kruha, denarjev nam je zmanjkalo; zmanjkalo ga je, er ist verschwunden.
Hipolit
zmanjkati glagol

PRIMERJAJ: zmanjkan

Svetokriški
zmanjkati -am dov. zmanjkati: Ti smanka 3. ed. kjekaj v' hishi, v' venogradi. etc. Prezej ſodish, de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ kruha v' hishi mu nesmanka +3. ed. ǀ kadar ym bo vina ſmankalu del. ed. s ǀ sizer bi meni nesmankalu +del. ed. s tèh prizh ǀ bodo poprej ludje smankali del. mn. m, KaKor paK Kroh → manjkati
Besedje16
zmanjkati glag. dov. ♦ P: 12 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)
Črnovrški
zmanjkati
Bovški
zmanjkati dov.
Celotno geslo Vezljivostni G
zmánjkati se -am se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, navadno v 3. osebi koga/česa je v veliki količini
Lepih deklet se ne zmanjka.
SSKJ²
zmanjkováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s smiselnim osebkom v rodilniku nehavati biti na razpolago: zmanjkuje jim hrane, kurjave; v trgovini že zmanjkuje olja; ekspr. pridelali so vina, da jim je posode zmanjkovalo / zmanjkuje ji moči, poguma / govorcu je zmanjkovalo besed; zmanjkuje jim snovi za pogovor
2. nav. 3. os., evfem. biti večkrat ukraden, vzet: opazili so, da je na oddelku začel zmanjkovati material
● 
ekspr. zmanjkuje je, kot bi jo sesale pijavke zelo hujša; ekspr. proti vrhu jim je zmanjkovalo sape so težko dihali; ekspr. zmanjkuje jim tal pod nogami imajo ogrožen (družbeni) položaj; niso več prepričani o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. začelo ga je zmanjkovati začel je izgubljati zavest; začenjal je spati
Pravopis
zmanjkováti -úje nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zmanjkovánje; (-àt) (á ȗ) komu česa Potapljaču ~uje zraka; zmanjkovati koga/česa ~uje otrok; Vode ~uje; poud. zmanjkovati koga Začelo ga je ~ |Začel je izgubljati zavest; Postajal je zaspan|; os., omilj. zmanjkovati komu Našteli so, kaj vse jim ~uje |jim kradejo|; omilj. Na oddelku so zmanjkovale knjige |so bile večkrat ukradene|
Pleteršnik
zmanjkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zmanjkati; ermangeln, ausgehen; po leti nam vode zmanjkuje.
Število zadetkov: 583476