Zadetki iskanja
zmikalnik samostalnik moškega spola
zmikalovič samostalnik moškega spola
zmikanje samostalnik srednjega spola
zmikástiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. natepsti, pretepsti: fanta so zmikastili; pošteno so jih zmikastili
ekspr. natepsti, pretepsti: fanta so zmikastili; pošteno so jih zmikastili
zmíkati1 -am dov. (ȋ)
tekst. z mikalnikom razčesati, uravnati predivo: zmikati bombažno, laneno predivo; zmikati volno
tekst. z mikalnikom razčesati, uravnati predivo: zmikati bombažno, laneno predivo; zmikati volno
- zmíkan -a -o:
zmikana žima
zmíkati3 -am stil. zmíčem dov. (ȋ)
nav. 3. os., ekspr. z vzbujanjem velikega zanimanja, privlačevanja narediti, povzročiti
a) da kdo kam odide: zmikalo ga je življenje v tujini / brezoseb., elipt. zmikalo ga je v kino
b) da kdo kaj vzame, ukrade: druge dragocenosti vlomilca niso zmikale; prim. izmikati
nav. 3. os., ekspr. z vzbujanjem velikega zanimanja, privlačevanja narediti, povzročiti
a) da kdo kam odide: zmikalo ga je življenje v tujini / brezoseb., elipt. zmikalo ga je v kino
b) da kdo kaj vzame, ukrade: druge dragocenosti vlomilca niso zmikale; prim. izmikati
zmíkati, -mȋkam, -čem, vb. impf. ad zmekniti, wegrücken; — entwenden; z. se, herabrücken: sekira se zmiče, die Axt gleitet vom Stiele ab, Z.; — z. se, sich fortstehlen, Cig.
zmikati nedov., F2, milvus, -vi, vel milvius, Lvyn, pivlik, kateri piṡzheta ṡmika; rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti, popaſti, poglabiti, po ſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28548
- 28549
- 28550
- 28551
- 28552
- 28553
- 28554
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476