Zadetki iskanja
Pleteršnik
Hipolit
zmočenje samostalnik srednjega spola
Pleteršnik
SSKJ²
zmôči zmórem dov., zmógel zmôgla (ó ọ́)
1. izraža sposobnost osebka
a) uresničiti, opraviti kaj: delo, nalogo bom zmogel; pokaži, kaj in koliko zmoreš; ko je dobil posojilo, je nakup zmogel; velikega napora ne zmorem več / naporno pot še zmeraj zmorem; ali zmoreš sto korakov / od strahu ni zmogel niti besede / ljubezen zmore vse
b) doseči kaj: ladja zmore precejšnjo hitrost; letalo zmore višino deset kilometrov
c) plačati, poravnati kaj: dajatve, stroške komaj zmoremo / kdo le bo zmogel toliko denarja / dal mu je stotak, ker več ni zmogel
č) imeti kaj: imeli smo par volov, ker dveh parov kmetija ni zmogla / ekspr. oko več ne zmore solz / ekspr. kraj ne zmore niti ene dobre gostilne nima
// z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi
d) svojih lastnosti: vsega tega ne zmorem pojesti; zmore se prilagajati okolju / tako zmore ljubiti samo mati; tega ne zmorem razumeti / ta človek ne zmore molčati
e) objektivnih, zlasti materialnih možnosti: vsi skupaj bomo že zmogli to kupiti; dolgov ne zmore odplačevati
2. uspeti uresničiti: lani je gledališče zmoglo pet premier; ker je nadarjen, bo zmogel študij v treh letih / pot so zmogli v dveh dneh / zmogel je še toliko moči, da se je privlekel do hiše; zmogel je pogum in vprašal; malokdo bo zmogel zadosti potrpežljivosti, da prebere do konca
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zmogla ga je lakota, ekspr. skušnjava in je vzel / brezoseb. zmoglo jo je in je zajokala / zmogel ga je smeh, spanec
4. star. premagati: trije so bili, pa so ga komaj zmogli
1. izraža sposobnost osebka
a) uresničiti, opraviti kaj: delo, nalogo bom zmogel; pokaži, kaj in koliko zmoreš; ko je dobil posojilo, je nakup zmogel; velikega napora ne zmorem več / naporno pot še zmeraj zmorem; ali zmoreš sto korakov / od strahu ni zmogel niti besede / ljubezen zmore vse
b) doseči kaj: ladja zmore precejšnjo hitrost; letalo zmore višino deset kilometrov
c) plačati, poravnati kaj: dajatve, stroške komaj zmoremo / kdo le bo zmogel toliko denarja / dal mu je stotak, ker več ni zmogel
č) imeti kaj: imeli smo par volov, ker dveh parov kmetija ni zmogla / ekspr. oko več ne zmore solz / ekspr. kraj ne zmore niti ene dobre gostilne nima
// z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi
d) svojih lastnosti: vsega tega ne zmorem pojesti; zmore se prilagajati okolju / tako zmore ljubiti samo mati; tega ne zmorem razumeti / ta človek ne zmore molčati
e) objektivnih, zlasti materialnih možnosti: vsi skupaj bomo že zmogli to kupiti; dolgov ne zmore odplačevati
2. uspeti uresničiti: lani je gledališče zmoglo pet premier; ker je nadarjen, bo zmogel študij v treh letih / pot so zmogli v dveh dneh / zmogel je še toliko moči, da se je privlekel do hiše; zmogel je pogum in vprašal; malokdo bo zmogel zadosti potrpežljivosti, da prebere do konca
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zmogla ga je lakota, ekspr. skušnjava in je vzel / brezoseb. zmoglo jo je in je zajokala / zmogel ga je smeh, spanec
4. star. premagati: trije so bili, pa so ga komaj zmogli
Pravopis
zmôči zmórem dov. zmógel zmôgla (ó ọ́) kaj ~ delo; Ladja ~e veliko hitrost; z nedoločnikom ~ odplačevati dolgove; ~ vse razumeti; zmoči koga star. Trije so bili, pa so ga komaj zmogli premagali; poud. Spanec ga je zmogel |Zaspal je|
Pleteršnik
zmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) vermögen, zu leisten imstande sein, erschwingen; ne zmore, ne bo zmogel toliko, da bi dolgove poplačal; davkov ne z., Zv.; — 2) z. koga, jemandem helfen, ihn stärken, ogr.-C.; — z. se, sich behelfen, zu Kräften kommen; sich emporarbeiten (z. B. aus einer Krankheit, aus dürftigen Verhältnissen), C., BlKr.; = z. si, C., Vrtov. (Km. k.); — 3) z. koga, jemanden überwältigen; zmogla ga je pijača, jeza, Cig.; — die Oberhand gewinnen, zur Geltung kommen, Jan.; siegen, besiegen, Cig.; — (nam. vzm-).
Prekmurski
zmòči tudi zmòčti zmòrem dov.
1. pomagati: Szám ſzi pa nemre zmocsi BKM 1789, 227; Prôti ſzmrti ſzi je Nej mogla 'ze zmocsi BRM 1823, 438; mi ſzmo k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48; Li ti mores zmocsti Mené vu krhkôcsi KAJ 1848, 159; Jasz szem ednoga junáka zbudo, steri zmocsti má TA 1848, 7; mogôcse ti je zmocsti, csi li scsés KAJ 1870, 50; Ár lüdsztvi nevolnomi ti zmores TA 1848, 13; Boug me zmore SM 1747, 72; Boug, Da te zmore ſzté nevoule BKM 1789, 194; zmori náſz z-nevôle BRM 1823, 320; ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; Goszpod i zmogao mi je TA 1848, 21
2. imeti: Što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7; Dájte nám ka zmorete KOJ 1845, 143; pokedob pispek nebi zmogli szlovenszkih mésnikov KOJ 1914, 145
3. premagati: Drügi pojbár právi nyemi, ka ga on hitro zmore KM 1790, 18
zmòčti se zmòrem se opomoči si: Li hitro ſze i po tom zmore z-ſzvojega betega KM 1790, 42
1. pomagati: Szám ſzi pa nemre zmocsi BKM 1789, 227; Prôti ſzmrti ſzi je Nej mogla 'ze zmocsi BRM 1823, 438; mi ſzmo k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48; Li ti mores zmocsti Mené vu krhkôcsi KAJ 1848, 159; Jasz szem ednoga junáka zbudo, steri zmocsti má TA 1848, 7; mogôcse ti je zmocsti, csi li scsés KAJ 1870, 50; Ár lüdsztvi nevolnomi ti zmores TA 1848, 13; Boug me zmore SM 1747, 72; Boug, Da te zmore ſzté nevoule BKM 1789, 194; zmori náſz z-nevôle BRM 1823, 320; ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; Goszpod i zmogao mi je TA 1848, 21
2. imeti: Što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7; Dájte nám ka zmorete KOJ 1845, 143; pokedob pispek nebi zmogli szlovenszkih mésnikov KOJ 1914, 145
3. premagati: Drügi pojbár právi nyemi, ka ga on hitro zmore KM 1790, 18
zmòčti se zmòrem se opomoči si: Li hitro ſze i po tom zmore z-ſzvojega betega KM 1790, 42
Črnovrški
SSKJ²
zmočíti zmóčim dov. (ī ọ́)
narediti kaj mokro, navadno z vodo: zmočiti brisačo, obleko; v rosni travi si je zmočil noge; zmočiti si ustnice s pijačo; zmočiti s sečem, slino / knjiž. otrok je zmočil hlačke opravil malo potrebo v hlačke / dež je zmočil seno; brezoseb. zmočilo jih je do kože
● ekspr. stopil je v klet, da bi si zmočil grlo kaj malega popil
narediti kaj mokro, navadno z vodo: zmočiti brisačo, obleko; v rosni travi si je zmočil noge; zmočiti si ustnice s pijačo; zmočiti s sečem, slino / knjiž. otrok je zmočil hlačke opravil malo potrebo v hlačke / dež je zmočil seno; brezoseb. zmočilo jih je do kože
● ekspr. stopil je v klet, da bi si zmočil grlo kaj malega popil
- zmočíti se knjiž.
opraviti malo potrebo: pijanec se je zmočil kar pred vrati / zmočiti se v posteljo nehotno, bolezensko izprazniti mehur v spanju
- zmóčen -a -o:
zmočen robec; zmočen od rose
● star. opazil je, da ima zmočene oči solzne
Pravopis
zmočíti zmóčim dov. zmóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ brisačo; brezos. Zmočilo jih je do kože
zmočíti se zmóčim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ pri zalivanju vrta
zmočíti se zmóčim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ pri zalivanju vrta
Pleteršnik
Prekmurski
Vorenc
zmočiti dov., F6, adaquare, napoyti, napajati, dati vodè pyti, s'vodó ẛmozhiti, s'vodó ẛméſhati; circunluere, okuli ẛmozhiti, pomozhiti, oprati; commadere, ẛmozhiti, ṡfaihtati; deluere, pomozhiti, ẛmozhiti, polyvati, oprati; madefacere, ṡmozhiti, ṡmakati, ṡfaihtati; madidare, ṡmozhiti, namakati
Svetokriški
zmočiti -im dov. zmočiti: Nej mogozhe … v' vodi leshat, inu ſe nesmozhit +nedol. ǀ kumai je bil letu ſrekal, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha, inu smozhj 3. ed. celo deshelo ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil del. ed. m ǀ vſo poſtelo je smozhel del. ed. m ǀ roſa je bila padla, inu ſmozhila del. ed. ž ſemlo ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila del. ed. ž s' unej te lepe Marie Divize ǀ ony nej ſo bili nikar shulinu ſmozhili del. mn. m ǀ cilu zheulu ſi nej ſo smozhili del. mn. m → nit
Besedje16
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28563
- 28564
- 28565
- 28566
- 28567
- 28568
- 28569
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476
Dostopnost