Fran

zmọ̑ten – glej motīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmǫ́tən, -tna, adj. 1) irrig, Irr-: zmotni pot, der Weg des Irrthums, Krelj; zmotno misleč, in der irrigen Meinung, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwirrt, M., ogr.-C.; — 3) fallibel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmoten pridevnik

PRIMERJAJ: zmotno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zmoten deležnik

PRIMERJAJ: zmotiti, zmotiti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zmoten prid., F3, anceps via, ẛmoten poot; errabundus, ṡmoten; via devia, ṡmotni, ali ṡapelavi poot

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmoten del., F6, conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen; imperturbatus, -a, -um, ne ṡmoten; inextricabilis, -le, kateru ſe ne more reſpleſti, cilú ṡapletenu, ṡmotenu, ṡmeiſhanu; perturbatus, -a, -um, ṡmèſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen; seductus, -a, -um, ṡapelán, ṡmoten; turbatus, -a, -um, ṡmoten, ṡmamlen, kolán, omotizhin, omamlen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmoten

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmoten1 prid. ♦ P: 10 (TC 1550, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmoten2 del. ♦ P: 11 (TT 1557, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmǫ́tenəc, -nca, m., Cig., DZ., pogl. zmočenec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmótenje tudi zmóutenje -a s
1. zmedenje, zmešanje: eto zroküje zmotênye pámeti AIP 1876, br. 5, 6
2. skaljenje: Záto, ki je prvle notri ſou po zmoutenyi z-vodé KŠ 1771, 278

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmotenje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zmotenje sam. s ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmoteno prisl., perturbatè, ẛméſhanu, ẛmotenu, ẛmamlenu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmǫ́tenost, f., Cig., DZ., pogl. zmočenost.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmǫ̑tica, f. dem. zmota; 1) der Irrthum, Let.; — 2) die Beirrung: z. v molitvah, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmǫ́tičən, -čna, adj. = kdor se rad zmoti, zmotljiv, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2025.

zmotihan deležnik

PRIMERJAJ: zmotihati (se), zmotihati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zmotihanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zmotihati se glagol

PRIMERJAJ: zmotihan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.