Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
zmotihati (se) glagol

PRIMERJAJ: zmotihan

SSKJ²
zmotíti in zmótiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: hrup pred vrati ga je zmotil; zmotiti koga pri delu, jedi, počitku; ni se dala zmotiti, delala je naprej; smeli so ga zmotiti samo v najnujnejših primerih / kot nagovor: ali vas lahko malo zmotim; prosim, ali smem zmotiti
2. povzročiti, da kaj ne poteka normalno, pravilno: zmotiti pogovor; nenaden trušč je zmotil pouk; s pripombo je zmotil njegovo pripovedovanje / njen prihod je zmotil mirno življenje / s kriki so zmotili nočni mir, tišino / zmotiti ravnotežje sil
3. povzročiti neugodne, slabe občutke: njene besede so jih zelo zmotile; take navade bi zmotile še koga drugega
4. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj nepravilnega, nenameravanega: priložnost ga je zmotila, pa je kradel / kaj te je zmotilo, da si to storil / zlatniki so mu zmotili srce
5. ekspr. povzročiti pri kom nemir, zlasti erotični: njena bližina ga je zmotila, da je bil ves iz sebe / tako je lepa, da bi zmotila tudi najzvestejše srce
    zmotíti se in zmótiti se
    1. narediti napako pri kakem delu, navadno duševnem: zmotila se je za veliko vsoto; pri petju se velikokrat zmoti; spet se je zmotil pri računanju; zmotiti se v svojo škodo
    2. narediti kaj v prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo: kdo se je zmotil, ti ali jaz; človek se lahko tudi zmoti; ekspr. hudo, krepko se je zmotil, ko se je poročil s to žensko / zmotiti se v sodbi
    // narediti kaj, kar ni v skladu s hotenim, nameravanim: če sem to rekel, sem se pač zmotil; zmotil se je in potrkal pri sosedih / zmotil se je v hiši, sobi imel je za pravo drugo hišo, sobo
    3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku zavrteti se v glavi, postati omotičen: vrtel, zibal se je, dokler se mu ni zmotilo / zmotilo se ji je v glavi
    ●     star. redkokdaj se kdo zmoti k nam pride; zmotiti se o kom, v kom priti do drugačnega mnenja, prepričanja o kom, kakor je bilo prvotno; zastar. zmotiti se z delom zamotiti se
    zmóten -a -o
    1. deležnik od zmotiti: zmoten nočni mir; pri delu je večkrat zmoten
    2. star. zmeden, zbegan: zmoten je obstal; bila je vsa zmotena in sram jo je bilo
Pravopis
zmotíti in zmótiti -im dov.; drugo gl. motiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ otroka pri počitku; ~ pogovor; poud. Ali vas lahko malo ~im |Smem nekaj vprašati|
zmotíti se in zmótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri seštevanju; zmotiti se v kom/čem ~ ~ ~ sodbi; s smiselnim osebkom, poud. zmotiti se komu Vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo |ni postal omotičen|
Celotno geslo Pregovori
zmotiti
V VARIANTI IZRAZOV: Motiti se je človeško
Celotno geslo Etimološki
zmotīti zmọ́tim dov.
Pleteršnik
zmǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trübe machen, trüben: z. vodo, Cig., Jan.; — 2) zmočeno mleko, die Buttermilch, Bohinj (Gor.); — 3) irre machen, beirren; s svojim govorjenjem z. koga pri štetju; — verwirren; zmočen, verwirrt, confus, verlegen; ves zmočen sem; — bethören; dati se komu z., sich von jemandem bethören lassen; z. komu um, glavo, jemandem den Verstand, den Kopf verrücken, Cig.; zmočeni um, die Verrücktheit, Cig. (T.); — z. se, einen Irrthum begehen, sich irren; z. se pri štetju, pri računu, pri igri; sich täuschen, Cig. (T.); z. se nad čim, etwas verkennen, Cig.; — z. se, irre, unsinnig werden, Cig.; — 4) vereiteln, hintertreiben: z. komu delo, namen, C.
Hipolit
zmotiti glagol

PRIMERJAJ: zmoten

Vorenc
zmotiti dov., F6, confundere, ẛméſhati, ẛbloditi, k'ſramoti ſturiti, previṡhati, ẛmotiti; conturbare, ṡmotiti, ſpazhiti, preſtraſhiti, ſméſhati, motiti; distrahere, reṡvleizhi, ṡmotiti; disturbare, ẛmotiti; perturbatrix, ṡmeſhauka, katera vſe ṡmami, inu ṡmoti, ṡmotnîavka; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
Svetokriški
zmotiti -im dov. premotiti: obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit nedol. ǀ en takorshen ſerd ſmoti 3. ed. pamet zhloveku ǀ aku iesa pravizhna zhloveku pamet smoti 3. ed. ǀ taiſto posledno uro hudizh ga je bil smotil del. ed. m, inu premagal ǀ kaj ſturi, de bi ga ſmotil del. ed. m ǀ Bolezhine mertuashke ſò mene obdale, inu groſſa mojh grehou je mene smotila del. ed. ž, de nevejm kam ſe obernit ǀ So prishli kakor Corrieri s' piſſmami, de ludy ſo ſmotili del. mn. m zmotiti se zmotiti se: v' zhaſſih ſe ſmoti 3. ed., inu fali ǀ skarbish de bi ſe nesmotil +del. ed. m kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ vezhkrat skushaio nyh perſono, de kadar pride ura, de bi ſe nesmotili +del. mn. m, inu nefalili
Celotno geslo Megiser
zmotiti dovršni glagol
Besedje16
zmotiti glag. dov. ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
zmotiti
Hipolit
zmotiti se glagol

PRIMERJAJ: zmoten

Vorenc
zmotiti se dov., F3, aberrare, ẛaiti, ẛahajati, s'praviga pota poiti, ſe ẛmotiti, odkupiti; allucinor, -ari, faliti, ẛmotiti ſe; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti
Besedje16
zmotiti se glag. dov. ♦ P: 21 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Bovški
zmotiti se dov.
Celotno geslo Sprotni
zmotivíran pridevnik
    ki dobi spodbudo, ima motivacijo za kako dejanje, dejavnost 
ETIMOLOGIJA: ↑zmotivirati
Celotno geslo Sprotni
zmotivírati dovršni glagol
    navdušiti, spodbuditi h kakemu dejanju, dejavnosti 
ETIMOLOGIJA: motivirati
Besedje16
zmotja gl. zmota* ♦ P: 1 (TE 1555)
Pleteršnik
zmotláka, f., C., pogl. smotlaka.
Število zadetkov: 583476