Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
zmožiti [škoditi] glag. dov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Pleteršnik
zmožíti se, -ím se, vb. pf. sich ermannen, V.-Cig., Jan.; — (nam. vzm-).
SLA 1
zmožljani
Besedje16
zmožni posam. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Prekmurski
zmòžno prisl.
1. mogočno: ki ſzi i ſnyéh nevol zmosno vunka oſzlobodil SM 1747, 67; vſterom Kriſztus zmo'zno kralüje KŠ 1754, 159; Gda znebéſz zmo'zno vö zide BKM 1789, 400
2. močno: i zmo'zno je szkricsala na golôbe KAJ 1870, 144; Zgoraj zmožno zgermláva BJ 1886, 35
Hipolit
zmožno prislov

PRIMERJAJ: zmožen

Besedje16
zmožno povdk. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
SSKJ²
zmóžnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost koga, da lahko uresniči, opravlja kako dejanje, dejavnost: izgubiti zmožnost regeneracije; duševne, telesne zmožnosti; človekove ustvarjalne zmožnosti; občudovati pisateljevo zmožnost vživeti se v ljudi; zmožnost za presojanje / spolna zmožnost / čutiti zmožnost za kaj / denarne zmožnosti staršev; plačilna zmožnost kupcev
Celotno geslo Etimološki
zmọ́žnost – glej mọ́žen, zmọ́žen
Pleteršnik
zmǫ́žnost, f. das Vermögen, die Fähigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; z. mišljenja, die Denkfähigkeit, Cig.; dušne zmožnosti, die geistigen Fähigkeiten, nk.; — die Tüchtigkeit, Cig., Jan.; — prim. zmožen.
Prekmurski
zmòžnost -i ž
1. mogočnost: Ar je tvoje zmoſnoſzt TF 1715, 25; Ar ie tvoie Zmosnoszt ABC 1725, A4b; Boſa zmoſnoſzt me zderſi SM 1747, 76; tvoja je zmo'znoſzt KŠ 1754, 180; komi bojdi i zmo'znoſzt KŠ 1771, 711; Hválim te nezgrüntana zmo'snoszt KM 1783, 5; Hodi, Bogá nebeſzkoga zmo'znoſzt BKM 1789, 26; zmo'snoszt Bo'sánsztva KOJ 1845, 124; Zmo'znoszt KAJ 1848, V; vu moucsi zmo'znoſzti nyegove KŠ 1771, 586; rokou tvoje zmo'snoſzti vo raſzpreſztri KM 1783, 11; Neſzkoncsane zmo'znoſzti Boug KM 1796, 3; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; ako je tvoioi Zmosnoſzti na Diko SM 1747, 63; da tvojoj ſzvétoj zmo'znoſzti zahválimo KŠ 1754, 224; Velikoj tvojoj zmosnoſzti BKM 1789, 5; tvojo zmoſnoſzt zbantüvau TF 1715, 46; da tvoio zmosnoſzt gláſzim SM 1747, 57; da tvojo ſz. zmo'znoſzt ne razdreſzelim KŠ 1754, 233; premiſzlimo Bogá zmo'snoſzt KM 1796, 4; Zvisávajte bo'zo zmo'znoszt KAJ 1848, 106; mocſni boidite vu zmoſnoſzti nyegove moucſi SM 1747, 26; da obiljávate vu zmo'snoſzti Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 482; ki ſsi dopüſzto vu zmo'snoſzti Jedinſztvo moliti KOJ 1783, 11; pred tvojov ſz. zmo'znoſztyov rad ſzpoznam KŠ 1754, 230; pridoucsega vu obláki zmosnoſztyom vnougom KŠ 1771, 145; blagoszlovi me ſztvojom zmo'snosztyom KM 1783, 56; Navküp z-ſzvétim Dühom Zmosnoſztjom ednákom SŠ 1796, 6; i zmo'znoſzti nebeſzke ſze gibale bodo KŠ 1771, 243; prouti zmo'znoſztim KŠ 1754, 105
2. zmožnost, sposobnost: I dáo ji je te pozoj zmo'znoſzt ſzvojo KŠ 1771, 789; I mené Je obdr'zála zmo'znoszt BKM 1789, 16; Tô zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo BRM 1823, 10; grüntao szi szi zmo'znoszt TA 1848, 7; Gda bodes na dobro ravno, Sztvojov zmo'znoſztjov BKM 1789, 6; Tere ſzvom zmo'znoſztyom BKM 1789, 17; od Satana Zmoſnoſzti odkupis SM 1747, 51; znamejnya ſzo vcsinyena med vami i vmo'znoſztaj KŠ 1771, 551
Hipolit
zmožnost samostalnik ženskega spola
Vorenc
zmožnost ž, F2, magnificentia, -ae, velizhaſtvu, velizhnoſt, ṡmoṡhnoſt, poviſhovanîe; valentia, ṡmoṡhnoſt, premoṡhnoſt
Besedje16
zmožnost sam. ž ♦ P: 1 (JPo 1578)
Pravopis
zmóžnosten -tna -o (ọ́)
zmóžnostni -a -o (ọ́) ~ preizkus
Pravopis
zmóžnostno ozirn. prisl. (ọ́) ~ nadpovprečen
Pravopis
zmračèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~o nebo
zmračênost -i ž, pojm. (é)
SSKJ²
zmračíti -ím dov., zmráčil (ī í)
1. knjiž. narediti mrko, neprijazno: spomin na trpeče mu je zmračil obraz; čelo se mu je zmračilo; njegov pogled se je zmračil; ob tej novici se je kar zmračil
2. knjiž. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je zmračila pamet; zaradi teh dogodkov se mu je zmračilo v možganih
● knjiž. um se mu je zmračil postal je duševno bolan
    zmračíti se 
    1. brezoseb. preiti iz dneva v mrak: zmračilo se je; ko se je popolnoma zmračilo, je prižgal luč; pozimi se zgodaj zmrači
    2. postati mračen, temen: dan se zmrači; nebo se zmrači; pokrajina se je zmračila
    ●     zastar. v tistem letu se je luna dvakrat zmračila sta bila dva lunina mrka; ekspr. pred očmi se mu je zmračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno
    zmračèn -êna -o:
    zmračen obraz; ves zmračen je stopal po sobi; zmračeno nebo
Pravopis
zmračíti -ím dov. zmráčil -íla, nam. zmračít/zmračìt; zmračênje; drugo gl. mračiti (í/ȋ í) poud. kaj Boleč spomin je zmračil njegov obraz |ga naredil mrkega, neprijaznega|
zmračíti se -í se (í/ȋ í)
1. Pozimi se zgodaj ~i; poud. zmračiti se komu Pred očmi se mu je zmračilo |omedlel je|
2. os. Nebo se je zmračilo; poud. Ob tej novici se je kar zmračil |postal mrk|; neobč. Um se mu je zmračil |Postal je duševno bolan|
Celotno geslo Etimološki
zmračīti – glej mrȃk
Število zadetkov: 583476