Zadetki iskanja
zmršavéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati mršav: konji so zmršaveli; ekspr. od skrbi je v enem tednu zmršavel
knjiž. postati mršav: konji so zmršaveli; ekspr. od skrbi je v enem tednu zmršavel
zmŕščiti, -im, vb. pf. runzelig machen, Cig.; (po rus.); zmršči se bolnemu živinčetu dlaka, (das Haar wird rauh), V.-Cig.
zmršen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) del., perplexus, -a, -um, ſmèrshen [Verant.77: Perp[l]exus,a,um, Verwirt, Zamarſen]
zmršen klobuk [zm?šen klobúk] samostalniška zveza moškega spola
rastlina drobnocvetni slezovec, LATINSKO: Malva pusilla
PRIMERJAJ: zlez
zmŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: zmršiti komu lase; brada se mu je zmršila; pren., ekspr. vihar je zmršil drevje
narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: zmršiti komu lase; brada se mu je zmršila; pren., ekspr. vihar je zmršil drevje
- zmŕšen -a -o:
zmršeni lasje; bil je ves zmršen; zmršena drevesa
zmŕšiti -im dov. -en -ena; zmŕšenje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ lase razmršiti
zmŕšiti se -im se (ŕ; ŕ ȓ) Brada se mu je zmršila razmršila
zmŕšiti se -im se (ŕ; ŕ ȓ) Brada se mu je zmršila razmršila
zmŕšiti, -im, vb. pf. = zerraufen, zerzausen, verwirren, Cig., Jan., C.; zmršeni lasje, C.; — prim. zmrščiti.
zmr̀šiti se -im se dov. upreti se: Zendülni; zmrsiti sze, reberiázivati KOJ 1833, 174; Naj sze pa tecsász Giskra pá nezmrsi KOJ 1848, 63; gda szo sze na katolicsáne zmersili KOJ (1914), 139
zmŕviti -im dov. (ŕ ȓ)
1. narediti iz česa majhne, drobne dele; zdrobiti: zmrviti kruh; z batom zmrviti grude; seno se je zmrvilo
2. ekspr. s silo, pritiskom povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: kobila je zmrvila jezdeca; plaz bi jih skoraj zmrvil / zmrviti sovražnika premagati
3. knjiž. povzročiti, da postane kdo zelo prizadet, brez volje do življenja: bolezen jo je zmrvila; groza, razočaranje človeka zmrvi
1. narediti iz česa majhne, drobne dele; zdrobiti: zmrviti kruh; z batom zmrviti grude; seno se je zmrvilo
2. ekspr. s silo, pritiskom povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: kobila je zmrvila jezdeca; plaz bi jih skoraj zmrvil / zmrviti sovražnika premagati
3. knjiž. povzročiti, da postane kdo zelo prizadet, brez volje do življenja: bolezen jo je zmrvila; groza, razočaranje človeka zmrvi
- zmŕvljen -a -o:
zmrvljen kruh; bil je ves zmrvljen od bolečin
zmŕviti -im dov. zmŕvljen -a; zmŕvljenje (ŕ ȓ) neobč. koga/kaj ~ kruh zdrobiti; Kobila je zmrvila jezdeca (zelo) poškodovala, ubila; Bolezen jo je zmrvila zelo prizadela
zmrvíti, -ím, vb. pf. zerkrümeln, zerbröckeln, zerbröseln; z. se, zerbröckeln (intr.); zob se zmrvi, Jsvkr.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28579
- 28580
- 28581
- 28582
- 28583
- 28584
- 28585
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476