Zadetki iskanja
Zn
Predlog
Zn samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
cink
cinkov
IZGOVOR: [zə̀nə̀], rodilnik [zə̀nə̀] in [zéèn], rodilnik [zéèn]
značáj -a m (ȃ)
1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja: govorjenje, vedenje kaže njegov značaj; spoznavati značaj koga; po značaju je dobrodušen, popustljiv človek; črte, poteze značaja; razlike v značaju učencev / ni v njegovem značaju, da bi se tepel / z oslabljenim pomenom imeti odkrit, trden, knjiž. blag značaj; pren. slovenski narodni značaj
// kar označuje žival kot osebek v odnosu do drugih istovrstnih živali, do okolja, ljudi: izločiti iz črede živali z napadalnim, neprilagodljivim značajem
2. nav. ekspr. oseba kot nosilec
a) s prilastkom določenih lastnosti: tudi najbolj viharni značaji se z leti umirijo; odkrit značaj je povsod dobrodošel; so značaji, ki so zelo nedostopni / pisatelj opisuje kmečke značaje / ženski značaji v drami so dobro zaigrani
b) pozitivnih lastnosti: med njimi je malo značajev; tam je spoznal resnične značaje / ekspr. boj za obstanek je lomil značaje / mož je značaj
// v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost: ta človek je brez značaja / on ima značaj
3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste; narava, značilnost: analizirati značaj pesmi; grad je zaradi prezidav izgubil svoj značaj / z oslabljenim pomenom: obisk ima delovni značaj; lirični značaj skladbe; kriza prehodnega značaja / to je zanj drugotnega značaja manj pomembno
♦ agr. značaj vina skupek glavnih lastnosti vina, ki so posledica sorte grozdja, naravnih rastnih razmer in biokemičnih reakcij med vrenjem in zorenjem vina; lov. pes z mehkim značajem pes, ki je občutljiv, neodločen in se težko prilagaja spremembam; pes s trdnim značajem pes, ki je neobčutljiv, vztrajen, vzdržljiv in se težje podreja; psih. asocialni značaj
1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja: govorjenje, vedenje kaže njegov značaj; spoznavati značaj koga; po značaju je dobrodušen, popustljiv človek; črte, poteze značaja; razlike v značaju učencev / ni v njegovem značaju, da bi se tepel / z oslabljenim pomenom imeti odkrit, trden, knjiž. blag značaj; pren. slovenski narodni značaj
// kar označuje žival kot osebek v odnosu do drugih istovrstnih živali, do okolja, ljudi: izločiti iz črede živali z napadalnim, neprilagodljivim značajem
2. nav. ekspr. oseba kot nosilec
a) s prilastkom določenih lastnosti: tudi najbolj viharni značaji se z leti umirijo; odkrit značaj je povsod dobrodošel; so značaji, ki so zelo nedostopni / pisatelj opisuje kmečke značaje / ženski značaji v drami so dobro zaigrani
b) pozitivnih lastnosti: med njimi je malo značajev; tam je spoznal resnične značaje / ekspr. boj za obstanek je lomil značaje / mož je značaj
// v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost: ta človek je brez značaja / on ima značaj
3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste; narava, značilnost: analizirati značaj pesmi; grad je zaradi prezidav izgubil svoj značaj / z oslabljenim pomenom: obisk ima delovni značaj; lirični značaj skladbe; kriza prehodnega značaja / to je zanj drugotnega značaja manj pomembno
♦ agr. značaj vina skupek glavnih lastnosti vina, ki so posledica sorte grozdja, naravnih rastnih razmer in biokemičnih reakcij med vrenjem in zorenjem vina; lov. pes z mehkim značajem pes, ki je občutljiv, neodločen in se težko prilagaja spremembam; pes s trdnim značajem pes, ki je neobčutljiv, vztrajen, vzdržljiv in se težje podreja; psih. asocialni značaj
značáj -a m z -em (ȃ) spoznavati ~e; pošten ~; po ~u dober človek; poud. Ta človek je brez ~a |nepošten, nezanesljiv|; kmet. ~ vina; Ni v njegovem ~u, da bi se tepel; publ. delovni ~ obiska pomen, narava; poud. ženski ~i v drami |liki, osebe|
značȃj -a m
značȃj, m. der Charakter, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; to znani njegov z., to mu daje z., das charakterisiert ihn, Cig. (T.); brez značaja, charakterlos, trdnega značaja, charakterfest, Cig., nk.
značájen -jna -o prid. (ȃ)
1. ki ravna v skladu s svojimi dobrimi načeli, normami, vrednotami: značajen človek; on je pošten in značajen / bodi tako značajen in priznaj svojo zmoto
// ki izraža tako ravnanje: značajno mišljenje; to dejanje ni značajno
2. nanašajoč se na značaj; značajski: analizirati značajne lastnosti dramskih oseb; osebnostne in značajne posebnosti
3. zastar. pomemben: to je značajen dogodek; zanj je to zelo značajno / značajne poteze obraza značilne
1. ki ravna v skladu s svojimi dobrimi načeli, normami, vrednotami: značajen človek; on je pošten in značajen / bodi tako značajen in priznaj svojo zmoto
// ki izraža tako ravnanje: značajno mišljenje; to dejanje ni značajno
2. nanašajoč se na značaj; značajski: analizirati značajne lastnosti dramskih oseb; osebnostne in značajne posebnosti
3. zastar. pomemben: to je značajen dogodek; zanj je to zelo značajno / značajne poteze obraza značilne
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28588
- 28589
- 28590
- 28591
- 28592
- 28593
- 28594
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476