Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
značájen -jna -o; bolj ~ (ȃ) ~ človek; biti ~
značájni -a -o (ȃ) ~a posebnost značajska posebnost
značájnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Etimološki
značȃjen – glej značȃj
Pleteršnik
značȃjən, -jna, adj. 1) charakteristisch, Cig., Jan., Cig. (T.); značajna svojstva, nk.; — 2) charaktervoll, nk.
SSKJ²
značájevka -e ž (ȃ)
lit. kratko prozno delo, ki opisuje osebo z izvirnim, posebnim značajem: piše novele in značajevke / črtica značajevka
Pravopis
značájevka -e ž (ȃ) slovstv. črtica ~
Pleteršnik
značájiti, -ȃjim, vb. impf. charakterisieren: to ga značaji, Cig. (T.).
SSKJ²
značájka -e ž (ȃ)
zastar. značilna lastnost, značilnost: njegova značajka je doslednost
Pleteršnik
značȃjka, f. das Kennzeichen, C.; der Charakter (der Logarithmen), Cig. (T.).
SSKJ²
značájnež -a m (ȃ)
ekspr. značajen človek: bil je poštenjak in značajnež
Pravopis
značájnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |značajen človek|
značájnica -e ž, člov. (ȃ) poud.
značájnežev -a -o (ȃ) poud.
značájničin -a -o (ȃ) poud.
SSKJ²
značájnik -a m (ȃ)
zastar. značajen človek: značajnik tega nikoli ne bi naredil
Pleteršnik
značȃjnik, m. ein charaktervoller Mann, nk.
SSKJ²
značájnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost značajnega človeka: s tem dejanjem je dokazal svojo značajnost / poskušal je omajati njegovo značajnost
Pleteršnik
značȃjnost, f. die Charakterfestigkeit, Cig. (T.), nk.
Gledališče
značájska kómika -e -e ž
SSKJ²
značájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na značaj: značajske lastnosti, poteze / značajski tipi / značajska pokvarjenost, ekspr. iztirjenost; značajske napake
♦ lit. značajska komedija komedija, v kateri povzročajo zaplete in razplete posebnosti značajev oseb; karakterna komedija
    značájsko prisl.:
    dramatik je osebe na kratko značajsko označil; to delo je fabulativno in značajsko zanimivo
    ♦     psih., psiht. značajsko motena oseba oseba z za okolje neprimernimi, nesprejemljivimi značajskimi potezami in vedenjskimi vzorci
Pravopis
značájski -a -o (ȃ) ~a lastnost
Pravopis
značájsko ozirn. prisl. (ȃ) ~ označiti osebe; ~ zanimiv; psih., psiht. ~ motena oseba
SSKJ²
znáčenje -a s (ȃ)
zastar. pomen: značenje besede
SSKJ²
značílen -lna -o prid., značílnejši (ȋ)
1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega: značilen napev pesmi; značilne poteze kakega obraza / njegovo pisanje je mogoče spoznati po zanj značilnem slogu / njegov nasmeh je zelo značilen
2. ki ima izrazite, bistvene lastnosti istovrstnih stvari, pojavov: pesnik je značilen predstavnik dobe; narodopisno značilne vasi / značilne lastnosti kovin / značilen vonj po ožganem, po senu; stavba, značilna za secesijo / za to obdobje je značilen vsestranski kulturni razvoj
3. geom. ki ima lastnost, da določa geometrijsko tvorbo: značilni pravokotnik hiperbole; značilni presek stožca
♦ bot. značilna vrsta značilnica; pal. značilni fosil fosil, po katerem se določi, razpozna geološka doba ali njen del; petr. značilna rudnina rudnina, po kateri se imenuje kamnina; ptt značilna številka številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem; karakteristična številka; teh. značilna krivulja krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge
    značílno prisl.:
    mozaik se značilno svetlika; koža ima značilno rožnato barvo / v povedni rabi značilno zanj je, da glasno govori
Število zadetkov: 583476