GLEJ: znajoč
Zadetki iskanja
Hipolit
Besedje16
Besedje16
Vorenc
znajti dov., F13, adinvenire, ẛnaiti, ſe ẛmiſliti; apiscor, apisci, naiti, ẛnaiti; aquiler, kateri ẛna ſhterne délati, inu ẛnaiti; commentor, kateri kai ẛnaide neẛnaniga; comminisci, ſe ẛmiſliti, ſpumniti, ẛnaiti; comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti, naiti; disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; excogitare, ſe ṡmisſliti, ṡnaiti, ſe ṡmiſlovati; invenire, ṡnaiti, ſe ṡmiſliti, naiti; inventor, ṡnaidenyk, kateri kai noviga ṡnaide; machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti; reperire, naiti, ṡnaiti; repertor, -oris, kateri kai naide, ali noviga ṡnaide
znajti dovršni glagol
Besedje16
znajti glag. dov. ♦ P: 28 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SSKJ²
znájti se znájdem se dov., znášel se znášla se (á) navadno s prislovnim določilom
1. nehote, po naključju priti kam, pojaviti se kje: znajti se na robu prepada; izvidnica se je znašla v sovražnikovem obroču; nenadoma se je znašel pred stražarjem; znajti se zunaj / po naključju sta se znašla v istem avtobusu
// ekspr. priti kam, pojaviti se kje sploh: na zborovanju so se znašli najrazličnejši ljudje; ves premočen se je znašel v kuhinji; znajti se pred zaprtimi vrati / čez dva dni se je knjiga znašla na njegovi mizi
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: znajti se v kočljivem, neprijetnem položaju; znajti se v precepu, stiski, zadregi, zagati; gospodarstvo se je znašlo v težavah; znajti se pred zahtevno nalogo, pred nerešljivim problemom / znajti se v pasti
2. izraža sposobnost osebka, da ugotovi, določi svoj položaj v prostoru: prvi hip se ni znašel, kje je; ker se v mestu slabo znajde, se je izgubil; v megli, temi se je težko znajti / v novem okolju so se že znašli; pren. v mojih zapiskih se ne bo nihče znašel
3. izraža sposobnost osebka, da najde ustrezno rešitev: fant je pameten, se bo že znašel; novinec se težko znajde; trgovec se je znašel in takoj razprodal zaloge; dobro, povsod, vedno se znajti / znajdi se (sam); znajdi se, kot veš in znaš / s svojim uglajenim vedenjem se znajde v vsaki družbi
● ekspr. nagrada se je znašla v pravih rokah nagrado je dobil ustrezen, primeren človek; ekspr. znajti se na cesti, pred vrati izgubiti službo ali stanovanje; ekspr. znajti se na stranskem tiru izgubiti vodilno vlogo, mesto; ekspr. spodrsnilo mu je in znašel se je na tleh, v vodi padel je na tla, v vodo; prim. iznajti
1. nehote, po naključju priti kam, pojaviti se kje: znajti se na robu prepada; izvidnica se je znašla v sovražnikovem obroču; nenadoma se je znašel pred stražarjem; znajti se zunaj / po naključju sta se znašla v istem avtobusu
// ekspr. priti kam, pojaviti se kje sploh: na zborovanju so se znašli najrazličnejši ljudje; ves premočen se je znašel v kuhinji; znajti se pred zaprtimi vrati / čez dva dni se je knjiga znašla na njegovi mizi
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: znajti se v kočljivem, neprijetnem položaju; znajti se v precepu, stiski, zadregi, zagati; gospodarstvo se je znašlo v težavah; znajti se pred zahtevno nalogo, pred nerešljivim problemom / znajti se v pasti
2. izraža sposobnost osebka, da ugotovi, določi svoj položaj v prostoru: prvi hip se ni znašel, kje je; ker se v mestu slabo znajde, se je izgubil; v megli, temi se je težko znajti / v novem okolju so se že znašli; pren. v mojih zapiskih se ne bo nihče znašel
3. izraža sposobnost osebka, da najde ustrezno rešitev: fant je pameten, se bo že znašel; novinec se težko znajde; trgovec se je znašel in takoj razprodal zaloge; dobro, povsod, vedno se znajti / znajdi se (sam); znajdi se, kot veš in znaš / s svojim uglajenim vedenjem se znajde v vsaki družbi
● ekspr. nagrada se je znašla v pravih rokah nagrado je dobil ustrezen, primeren človek; ekspr. znajti se na cesti, pred vrati izgubiti službo ali stanovanje; ekspr. znajti se na stranskem tiru izgubiti vodilno vlogo, mesto; ekspr. spodrsnilo mu je in znašel se je na tleh, v vodi padel je na tla, v vodo; prim. iznajti
Pravopis
znájti se znájdem se dov.; drugo gl. najti (á) ~ ~ v novem okolju; poud. ~ ~ v stiski |hitro najti izhod|; Prvi hip se ni znašel, kje je
znájti se Frazemi s sestavino znájti se:
znájti se do vratú v gódlji, znájti se iz očí v očí, znájti se kot ríba v vôdi, znájti se med kladívom in nakoválom, znájti se med Scílo in Karíbdo, znájti se na césti, znájti se na múhi [kóga], znájti se na répu [čésa], znájti se na rešêtu, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, znájti se na stráni kóga, znájti se na tánkem lédu, znájti se na tapéti, znájti se na zatóžni klópi, znájti se pod drobnoglédom kóga, znájti se pod lúpo [kóga/čésa], znájti se pred zapŕtimi vráti, znájti se [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, znájti se v blátu, znájti se v dréku, znájti se v gódlji, znájti se v káši, znájti se v krémpljih kóga/čésa, znájti se v lêvjem žrêlu, znájti se v nevárnih vôdah, znájti se v rdéčih števílkah, znájti se v slépi úlici, znájti se v škrípcih, znájti se v škrípcu, znájti se v začáranem krógu, znájti se v zósu, znájti se za rešêtkami, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
znájti se do vratú v gódlji, znájti se iz očí v očí, znájti se kot ríba v vôdi, znájti se med kladívom in nakoválom, znájti se med Scílo in Karíbdo, znájti se na césti, znájti se na múhi [kóga], znájti se na répu [čésa], znájti se na rešêtu, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, znájti se na stráni kóga, znájti se na tánkem lédu, znájti se na tapéti, znájti se na zatóžni klópi, znájti se pod drobnoglédom kóga, znájti se pod lúpo [kóga/čésa], znájti se pred zapŕtimi vráti, znájti se [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, znájti se v blátu, znájti se v dréku, znájti se v gódlji, znájti se v káši, znájti se v krémpljih kóga/čésa, znájti se v lêvjem žrêlu, znájti se v nevárnih vôdah, znájti se v rdéčih števílkah, znájti se v slépi úlici, znájti se v škrípcih, znájti se v škrípcu, znájti se v začáranem krógu, znájti se v zósu, znájti se za rešêtkami, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
znájti se znájdem se dov.
Pleteršnik
znájti se, -nájdem se, vb. pf. 1) sich zusammenfinden, zusammenkommen, Mur., C.; Pod lipo zeleno se znajdemo mi, Npes.-jvzhŠt.; z. se s kom, mit jemandem zusammentreffen, C.; — sich einfinden, Cig., Jan.; — 2) z. se, zusammentreffen (v. Umständen): znašlo se je, da ..., es geschah, dass ..., Trub.
Vorenc
znajti se dov., F3, extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; quotusquisque invenitur, kulikurkuli ſe yh ṡnaide, ali katerikuli ſe ṡnaide
Svetokriški
znajti se znajdem se dov. najti se: kulikain takorshnih norzau ſe ſnaide 3. ed., kateri s' en kratik lusht predadò to shlahtno krono gnade boshie ǀ veliku takorshnih norzou ſe na semli ſnajde 3. ed. pravi S. Grogor znajti se znajti se, biti navzoč: vy vidite mojo veliko britkoſt, v' kateri ſe ſnaidem 1. ed. ǀ Bug vſigamogozhi, pravizhni Rihter teh shivih, inu mertvih, kateri ſe ſnaide 3. ed. letukai ǀ G. Bug v' prizho ſe ſnajde 3. ed., yh vidi, inu shlishi ǀ reshite nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo 1. mn. ǀ njegovu Svetu ſerze v' takorshni veliki shaloſti ſe je ſneshlu del. ed. s
Besedje16
znajti se glag. dov. ♦ P: 12 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Črnovrški
Bovški
SSKJ²
znák1 -a m (ȃ)
1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen: ta znak pomeni bolnišnico, letališče; napisati, narisati znak; razpoznavati, uporabljati znake; dogovorjeni, ustaljeni znaki; grafični, pisni znaki; znak iz več črk in številk; znak za deljenje; znaki na načrtu, zemljevidu; oblika, pomen znaka; črke, simboli in drugi znaki / jezikovni, korekturni, prometni znaki; znaki na igralnih kartah
// lik, ki označuje, pomeni določeno osebo, organizacijo: izdelovalec je na zadnji strani kipa vklesal svoj znak; klubski znaki na oblačilih športnikov; znak društva, organizacije / zaščitni znak
// predmet z dogovorjeno obliko, lastnostjo, ki ima določen pomen: znaki častniškega čina / krona in drugi vladarski znaki / postaviti prometne znake
2. gib, zvok, s katerim se
a) kaj sporoča: sporazumevati se z znaki / dati komu znak z glavo, roko / žvižg je znak za napad, odhod
b) na kaj opozarja: svetlobni, zvočni znaki / opozorilni, signalni znak; znak za nevarnost
3. kar omogoča sklepanje na
a) nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti: nekateri znaki kažejo, da se bo kmalu vrnil; dobri, slabi znaki / to je gotovo znak nesreče znamenje
b) obstoj česa: soditi po vidnih, zunanjih znakih; dihanje, prehranjevanje, rast in drugi življenjski znaki; umetniško delo kot znak umetnikove ustvarjalne moči
4. navadno z rodilnikom kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik: kazati znake napetosti, živčnosti; opaziti znak olajšanja, zaskrbljenosti na obrazu; vidni znaki staranja, utrujenosti / bolezenski znak sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo / nadaljevati stavko v znak nestrinjanja, protesta
5. navadno s prilastkom lastnost, sestavina, ki označuje, določa kaj: ugotavljati skupne znake pri opazovanih pojavih / bistveni znaki kakega pojma
● knjiž. astrološki znaki zodiakalna znamenja; knjiž. biti rojen v znaku bika v znamenju bika
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; avt. znak stop in stop znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; biol. spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; glasb. prestavni znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; jezikosl. diakritični znak ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; mat. znak minus, plus; num. emisijski znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. blagovni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnega blaga; storitveni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnih storitev v gospodarskem prometu; znak kakovosti ki dokazuje, da kakovost blaga, izdelka ustreza določenim predpisanim zahtevam; ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; tisk. tiskarski znaki za črke, ločila in druga znamenja; zal. bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani; tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje
1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen: ta znak pomeni bolnišnico, letališče; napisati, narisati znak; razpoznavati, uporabljati znake; dogovorjeni, ustaljeni znaki; grafični, pisni znaki; znak iz več črk in številk; znak za deljenje; znaki na načrtu, zemljevidu; oblika, pomen znaka; črke, simboli in drugi znaki / jezikovni, korekturni, prometni znaki; znaki na igralnih kartah
// lik, ki označuje, pomeni določeno osebo, organizacijo: izdelovalec je na zadnji strani kipa vklesal svoj znak; klubski znaki na oblačilih športnikov; znak društva, organizacije / zaščitni znak
// predmet z dogovorjeno obliko, lastnostjo, ki ima določen pomen: znaki častniškega čina / krona in drugi vladarski znaki / postaviti prometne znake
2. gib, zvok, s katerim se
a) kaj sporoča: sporazumevati se z znaki / dati komu znak z glavo, roko / žvižg je znak za napad, odhod
b) na kaj opozarja: svetlobni, zvočni znaki / opozorilni, signalni znak; znak za nevarnost
3. kar omogoča sklepanje na
a) nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti: nekateri znaki kažejo, da se bo kmalu vrnil; dobri, slabi znaki / to je gotovo znak nesreče znamenje
b) obstoj česa: soditi po vidnih, zunanjih znakih; dihanje, prehranjevanje, rast in drugi življenjski znaki; umetniško delo kot znak umetnikove ustvarjalne moči
4. navadno z rodilnikom kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik: kazati znake napetosti, živčnosti; opaziti znak olajšanja, zaskrbljenosti na obrazu; vidni znaki staranja, utrujenosti / bolezenski znak sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo / nadaljevati stavko v znak nestrinjanja, protesta
5. navadno s prilastkom lastnost, sestavina, ki označuje, določa kaj: ugotavljati skupne znake pri opazovanih pojavih / bistveni znaki kakega pojma
● knjiž. astrološki znaki zodiakalna znamenja; knjiž. biti rojen v znaku bika v znamenju bika
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; avt. znak stop in stop znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; biol. spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; glasb. prestavni znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; jezikosl. diakritični znak ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; mat. znak minus, plus; num. emisijski znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. blagovni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnega blaga; storitveni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnih storitev v gospodarskem prometu; znak kakovosti ki dokazuje, da kakovost blaga, izdelka ustreza določenim predpisanim zahtevam; ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; tisk. tiskarski znaki za črke, ločila in druga znamenja; zal. bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani; tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28593
- 28594
- 28595
- 28596
- 28597
- 28598
- 28599
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476
Dostopnost