Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
známkica -e ž (ȃ)
1. manjšalnica od znamka: nalepiti znamkico na pismo / pes nosi znamkico na ovratnici
2. nazobčan listek z nominalno vrednostjo kot dokazilo o plačilu določene obveznosti: nalepiti znamkico v izkaznico; kolki in znamkice
● 
knjiž. igralna znamkica žeton
Pravopis
známkica -e ž (ȃ) manjš. prilepiti ~o
Celotno geslo Etimološki
znȃmkica – glej znȃmka
Pleteršnik
znȃmlja, f., Mur., Danj. (Posv. p.), pogl. znamnja.
Bovški
znamlje s
Pleteršnik
znȃmnja, f. = znamenje, SlGor.-C.
Hipolit
znamovanje samostalnik srednjega spola
SSKJ²
znamováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. označevati: krožci na zemljevidu znamujejo mesta / njegov glas je znamoval notranjo napetost izražal, kazal
Hipolit
znamovati (znamovati, znamuvati) glagol
Vorenc
znamovati nedov.cauteriaretakú ẛnamovati
Hipolit
znamovavec (znamuvavec) samostalnik moškega spola
Hipolit
znamuvati glagol

GLEJ: znamovati

Hipolit
znamuvavec samostalnik moškega spola

GLEJ: znamovavec

SSKJ²
znàn in znán znána -o prid. (ȁ á; á)
1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna; svetovno znana slika; ekspr. znana spogledljivka; obiskati znano letovišče / predaval bo znani ekonomist / kraj je znan po marmorju; znana je po gostoljubnosti / znan je kot velik razgrajač
2. ki se zanj ve, da obstaja: do zdaj znani ostanki izumrlih živali; znane in na novo odkrite rastline; objavil je vsa znana pisateljeva pisma
// ki se zanj ve sploh: o nesreči je znanih le malo podatkov; ponavljal je same znane stvari; afera je že splošno znana / iz znanih podatkov narediti zaključek / storilec dejanja še ni znan odkrit / kot podkrepitev znana stvar, polomil ga je
3. katerega lastnosti, značilnosti kdo osebno pozna iz izkustva, študija: v znanem kraju se dobro počuti; vsak prostor v tem mestu mu je bil znan; vsebina knjige mu je le deloma znana / pravna stran zadeve mu ni znana je ne pozna / sredstva za investicije bodo znana po obračunu takrat se bo vedelo, koliko jih je
// za katerega se ve, kdo je, kateri je: na cesti je srečal dosti znanih ljudi; igral se je samo z znanimi otroki; povzročitelj bolezni ni znan
// ki vzbudi v osebku občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve: po telefonu se je spet oglasil znani glas; bil mu je znan, vendar se ni spomnil njegovega imena; kraj se mu je zdel znan; pisava v pismu mu je bila znana / znan mi je le po obrazu
4. navadno v povedni rabi s katerim se kdo pozna in ima z njim osebne stike: za pomoč je prosil le znane ljudi; že dolgo sta znana / bil je znan z vsemi veljaki v kraju; z dekletom sta si znana; z njim je osebno znan
5. navadno v povedni rabi, s prislovnim določilom ki je, obstaja na kakem prostoru, v kakem času: v alpskem svetu znani plesi; ti običaji so znani na kmetih; iz te geološke dobe so znani predniki orangutana / v tem času znano orodje
● 
v mestu ni bil znan se ni spoznal
♦ 
mat. znani člen enačbe člen enačbe, katerega vrednost je dana
    znáno prisl.:
    bila je znano najimenitnejša gostilna v okolici / v povedni rabi: kolikor je meni znano, ne bodo prišli po tem, kakor sem jaz obveščen; ni nam znano, kaj nameravajo ne vemo; znano vam je, da tega ne želimo veste; ni znano, kam je izginil ne ve se; alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost izraža neosebnost trditve
    znáni -a -o sam.:
    nobenega znanega ni srečal; meja znanega in neznanega
     
    ped. načelo od znanega k neznanemu
Pravopis
znàn znána -o in znán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) zelo ~ zdravnik; biti ~; znan komu Rokopis mi je ~; znan po čem Kraj je ~ ~ marmorju; znan z/s kom biti ~ z vsemi prebivalci
znáni -a -o (á) ~ glas; mat. ~ člen enačbe
znáni -ega m, člov. (á) Nobenega ~ega ni bilo v čakalnici
znáno -ega s, pojm. (á) meja ~ega
Celotno geslo Vezljivostni NG
znànznán znána -opridevnik
  1. opažen
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti znan iz česa, od kod, od kdaj
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
  2. vzbujajoč pozornost
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan med kom/čim, kje
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
Celotno geslo Etimološki
znȁn znána prid.
Celotno geslo Pohlin
znan [zn?n] pridevnik

znan, poznan

Hipolit
znan deležnik

PRIMERJAJ: znano, znano, znati

Vorenc
znan del.F13, dispalescereſléhernimu ẛnán biti; enotescereſe ẛnan ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti; ignorabiliskateri nei ṡnan; innotescereṡnán poſtati, na ṡnanîe priti, reſloveiti; notescereṡnán poſtati, ṡnán ratati; notus, -a, -umṡnán, ṡnaniz; patescereſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnán biti, ali ṡnanu biti; perinsignis, -necilú imenitin, inu cilú dobru ṡnán; pernobilis, -lecilú ṡhlahten, inu dobru ṡnán; rubia, -aedevja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo
Število zadetkov: 583476